Videonadzor vrtičkov s strani društva

Datum

25.04.2025

Številka

07121-1/2025/518

Kategorije

Društva, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora. Navajate, da ima društvo v najemu zemljišče, ki je last občine. Vrtičkarji plačujete najemnino za del vrta, ki jo plačujete občini. Zaradi vandalizma (škoda na vratih, kraja pridelkov, itd.) se je predsednik društva odločil uvesti videonadzor, ne da bi se posvetoval z najemniki. Kamero je postavil na eno od lesenih lop, vendar o tem ni obvestil najemnikov, ki imajo tam vrtičke. Nekateri menijo, da gre za poseg v zasebnost in da škoda ki nastaja, ne opravičuje namestitev kamer. Prosite nas za mnenje, kakšen je pravilen postopek za namestitev videonadzora.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Videonadzor nad urbanimi vrtovi bi društvo lahko eventualno uvedlo na podlagi (f) točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe in sicer zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec. Na navedeno pravno podlago se lahko upravljavec sklicuje pod pogojem in v obsegu, če je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec, ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih.

Če gre v navedenem primeru za snemanje javnih površin, bi se lahko izvajal videonadzor tudi na podlagi 80. člena ZVOP-2, ki je dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2.

O izvajanju videonadzora mora upravljavec objaviti obvestilo ter posameznikom podati informacije o obdelavi osebnih podatkov po 13. členu Splošne uredbe.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Navedeno pomeni, da IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more komentirati utemeljenost oz. zakonitost videonadzora ki ga opisujete, oz. se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal. Podamo vam lahko zgolj splošne usmeritve in priporočila.

Glede videonadzora pojasnjujemo, da ZVOP-2 poleg splošnih določb o videonadzoru (76. člen) ureja tudi videonadzor dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore (77. člen), videonadzor znotraj delovnih prostorov (78. člen), videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu (79. člen) in videonadzor na javnih površinah (80. člen).

V vseh ostalih primerih mora za obdelavo osebnih podatkov obstajati ena od pravnih podlag, ki jih določa prvi odstavek 6. člena Splošne uredbe:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem opozarjamo, da se točka (f) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

Poudarjamo, da mora vsak upravljavec glede na dejanske okoliščine presoditi sam, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo videonadzora in ali je videonadzor ustrezen ukrep za varovanje njegovih legitimnih interesov. Videonadzor nad urbanimi vrtovi bi društvo lahko eventualno uvedlo na podlagi zgoraj citirane določbe (f) točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Izvajalec videonadzora bi tako moral izkazati zakonite interese (npr. varovanje ljudi in premoženja), zaradi katerih je potrebno izvajati videonadzor, poleg tega pa bo moral znati obrazložiti, zakaj nad temi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne svoboščine posameznikov, nad katerimi se izvaja videonadzor. Izvajanje takšnega videonadzora je lahko dopustno v primeru, če so kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če se z videonadzorom nesorazmerno ne posega v posameznikovo pravico do zasebnosti. Tako opozarjamo, da mora upravljavec obvezno upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

Presoditi je torej treba, ali interes varovanja premoženja prevlada nad interesi posameznikov, ki se gibljejo na področju urbanih vrtov. Po mnenju IP bi stalen nadzor vrtičkarjev, ki obdelujejo svojo površino, verjetno predstavljal prekomeren poseg v zasebnosti ljudi in bi ukrep predstavljal nesorazmerno obdelavo osebnih podatkov. Predlagamo, da društvo pri presoji upošteva tudi druge načine zagotovitve varnosti premoženja, ki manj posegajo v zasebnost posameznikov. Pri tem pa je treba razjasniti tudi, katera dobrina se varuje z videonadzorom – kraja pridelkov verjetno ne predstavlja interes upravljavca videonadzora, temveč posameznih vrtičkarjev. Prav tako mora biti videonadzor usmerjen na točno določen in omejen prostor. V kolikor bi se kamere namestile npr. tako, da oseba na posnetkih ni določljiva, v tem primeru ne bi šlo za videonadzor skladno z ZVOP-2.

V navedenem primeru bi lahko šlo tudi za snemanje javnih površin. Prvi odstavek 80. člena ZVOP-2 določa jasne pogoje za dopustnost izvajanja videonadzora javnih površin. Dovoljen je le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Videonadzor na javnih površinah lahko izvaja oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki upravlja z javno površino ali na njej zakonito opravlja dejavnost. Več o tem lahko preberete v mnenju IP št. 07121-1/2024/414 z dne 9. 4. 2024.

Pojasnjujemo tudi, da bi lahko izvajalec videonadzora posnetke pregledoval zgolj v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja ali ogrožanja ljudi oziroma ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku.

Izvajalec videonadzora pa mora ob zakonitem izvajanju videonadzora upoštevati tudi druge določbe Splošne uredbe, npr. namestitev obvestila o videonadzoru (četrti odstavek 76. člena ZVOP-2), informiranje posameznikov (prvi in drugi odstavek 13. člena Splošne uredbe), zavarovanje osebnih podatkov (24., 25. in 32. člen Splošne uredbe), vodenje evidenc dejavnosti obdelave (30. člen Splošne uredbe), itd. Vsekakor mora upravljavec o izvajanju videonadzora objaviti obvestilo in skladno s 13. členom Splošne uredbe posamezniku še preden pridobi njegove podatke (torej še preden se začne nad njim izvajati videonadzor) podati informacije, kot so npr. kdo obdeluje osebne podatke, zakaj jih obdeluje, komu osebne podatke posreduje, koliko časa se bodo osebni podatki hranili, itd.

V zvezi z videonadzorom javnih površin opozarjamo tudi na opravo predhodne ocene učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov, skladno s 35. členom Splošne uredbe. Več o oceni učinka si lahko preberete v smernicah IP »Ocene učinkov na varstvo podatkov«, ki so dosegljive na spletni strani: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Smernice_o_ocenah_ucinka__DPIA__julij2018.pdf.  Poudarjamo pa, da je skladno s »Seznamom vrst dejanj obdelave za katere velja zahteva po oceni učinka« (priloga 3 k navedenim smernicam), glede videonadzora javnih površin oprava ocene učinka obvezna.

Več o izvajanju videonadzora lahko preberete v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora. Več o obdelavi osebnih podatkov znotraj društva je na voljo v smernicah IP Društva in varstvo osebnih podatkov, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Drustva_in_varstvo_osebnih_podatkov.pdf.

V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo