Jedro

Ali so očitki iz obtožbe utemeljeni ali ne je, kot pravilno izpostavlja pritožnica, stvar dokazne ocene, ki se opravi na glavni obravnavi. Šele tam se bo tako lahko opravila dokazna presoja fotografije, ki jo je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ocenjevalo že v okviru materialnega preizkusa. Z opisanim ravnanjem je tako sodišče prve stopnje preseglo svoje pristojnosti, ki jih ima v tej fazi postopka in storilo bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 437. člena, 277. členom ZKP in prvim odstavkom 403. člena ZKP, ta kršitev pa je, glede na to, da je pripeljala do zavrženja obtožnega predloga, imela vpliv na zakonitost izpodbijane odločbe.

Izrek

Pritožbi pooblaščenke oškodovanke kot tožilke A. A. se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Mariboru (sodišče prve stopnje) na podlagi prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP zavrglo obtožni predlog z dne 4. 3. 2024 skupaj z njegovo dopolnitvijo z dne 19. 8. 2024, ki ga je vložila oškodovanka kot tožilka A. A. po svoji pooblaščenki zoper obdolženo B. B. zaradi kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po šestem odstavku 143. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

2.Na prvi stopnji sprejeti odločitvi z vloženo pritožbo nasprotuje pooblaščenka oškodovanke kot tožilke, kot navaja uvodoma, iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Uvodoma pritožnica navaja, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi pri materialnem preizkusu obtožnega predloga storilo bistveno kršitev določb postopka. V fazi predhodnega preizkusa obtožnega predloga je namreč opravilo dokazno oceno, namesto da bi zgolj preverilo, ali opis dejanja, kot je bil podan s strani upravičenega tožilca, ustreza zakonskim znakom obdolženki očitanega kaznivega dejanja. V opisu dejanja v obtožnem predlogu je navedeno, da je obdolženka 28. 5. 2023 javno objavila tri fotografije oškodovanke s seksualno vsebino, sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu ocenjevalo vsebino omenjenih fotografij. Šele po opravljeni oceni njihove vsebine je zaključilo, da ena izmed omenjenih treh fotografij iz obtožnega predloga nima seksualne vsebine in zato niso podani zakonski znaki obdolženki očitanega kaznivega dejanja. S tem je sodišče prve stopnje preseglo okvir predhodnega preizkusa obtožnega predloga. Dokazna ocena je namreč pridržana sodniku na glavni obravnavi. Ali fotografija oškodovanke v spodnjem perilu predstavlja posnetek s seksualno vsebino je namreč dejansko vprašanje, o katerem je mogoče presoditi šele po izvedbi dokaznega postopka. Ob tem je sodišče prve stopnje tudi zmotno presodilo vsebino objavljenih fotografij. Spregledalo je namreč, da je obdolženka 28. 5. 2023 objavila več fotografij oškodovanke s seksualno vsebino, za sodišče prve stopnje sporna fotografija oškodovanke v spodnjem perilu pa je bila objavljena v povezavi z ostalima, za sodišče prve stopnje nesporno fotografijama s seksualno vsebino, edina pa je prikazovala tudi obraz oškodovanke in omogočila zaključek, da sta preostali dve fotografiji prikazovali ravno njene intimne dele. Poudarja kontekst oziroma povezavo vseh treh fotografij in zmoten prvostopenjski materialnopravni zaključek, da je za izpolnitev zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja sploh potrebna javna objava vsaj treh fotografij s seksualno vsebino. Na podlagi teleološke in racionalne razlage je namreč jasno, da kazenskopravno varstvo zahteva že objava ene fotografije s seksualno vsebino.

5.Zakonski znaki kaznivega dejanja po šestem odstavku 143. člena KZ-1 so naslednji:

- javna objava posnetkov ali sporočil druge osebe;

- posnetki ali sporočila imajo seksualno vsebino;

- posnetki ali sporočila so objavljeni brez privolitve te osebe (na katero se nanašajo);

- z javno objavo je huje prizadeta zasebnost te osebe.

6.Pritožbeni pregled zadeve pokaže, da je dopolnjen obtožni predlog obdolženki očital, da 28. 5. 2023 v Mariboru, na družbenega omrežja "Instagram" objavila tri posnetke oškodovanke s seksualno vsebino in sicer ob 13.01 uri prvo golo fotografijo, na kateri je vidno oprsje oškodovanke s tetovažo na levi roki, ob 13.07 drugo golo fotografijo, na kateri je videti mednožje oškodovanke ter ob 13.26 uri tretjo fotografijo oškodovanke v spodnjem perilu, na kateri je viden in prepoznaven tudi njen obraz, pri čemer so se objavljane fotografije med seboj povezovale na način, da so si obiskovalci "Instagrama" najprej ogledali oprsje oškodovanke (fotografija št. 1), nato njeno mednožje (fotografija št. 2) in nazadnje sliko oškodovanke v spodnjem perilu (fotografija št. 3), kjer je bil viden tudi njen obraz, pri čemer je obdolženka prvi fotografiji dodala besedilo, v katerem je zapisala: "No pa začnimo, to je ta naša samoklicana IFLUENSERKA, za bruhat", s tem pa jasno pokazala, da gre za oškodovanko, pri drugi fotografiji je med ostalim zapisala "Kaj je to? Bruhammmmm"....ter...."Še grem dalje?...", tako, da je na podlagi značilne tetovaže oškodovanke, zaporedja vseh treh objav in citiranih zapisov obdolženke pri prvih dveh posnetkih povezava med vsemi tremi fotografijami in oškodovanko takšna, da je oškodovanko nesporno mogoče prepoznati, nesporno pa je tudi, da oprsje oškodovanke, njeno mednožje in njena fotografija v spodnjem perilu predstavljajo posnetke seksualne vsebine, sporni posnetki pa so bili do dne 29. 5. 2023 do 13.26 ure vidni obiskovalcem "Instagrama" v obliki "Instagram story" (zgodbe), ki omogoča dostop do objavljenih fotografij 24 ur od njihove objave, pri čemer je imela obdolženka na "Instagram profilu" skoraj 36 tisoč sledilcev, ki so imeli dostop do inkriminiranih posnetkov; ob navedenem pa je bil njen profil nastavljen celo kot "odklenjen profil", kar pomeni, da je lahko do sporne vsebine v času njene objave dostopal vsak uporabnik "Instagrama", z objavo inkriminiranih posnetkov, ki so si jih v nasprotju z voljo oškodovanke lahko ogledali številni uporabniki "Instagrama", pa je obdolženka, zaradi njihove intimne, seksualne vsebine, ki je vsebovala tudi fotografiji spolnih organov in prsi oškodovanke, huje prizadela njeno zasebnost.

7.Takšen opis dejanja vsebuje vse zakonske znake obdolženki očitanega kaznivega dejanja po šestem odstavku 143. člena KZ-1. Predmet presoje obtožnega predloga v okviru materialnega preizkusa je namreč opis dejanja iz obtožnega predloga, kot to pravilno izpostavlja pritožnica. In iz njega so razvidni vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja; da je obdolženka javno objavila tri posnetke (fotografije) s sporočili, da imajo te fotografije seksualno vsebino, da je bila objava teh posnetkov javna in so se s fotografijami lahko seznanili številni ljudje, da so bili posnetki objavljeni brez privolitve oškodovanke in da je bila z objavo teh posnetkov huje prizadeta zasebnost oškodovanke. Ali so očitki iz obtožbe utemeljeni ali ne pa je, kot prav tako pravilno izpostavlja pritožnica, stvar dokazne ocene, ki se opravi na glavni obravnavi. Šele tam se bo tako lahko opravila dokazna presoja fotografije, ki jo je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ocenjevalo že v okviru materialnega preizkusa obtožnega predloga1. Z opisanim ravnanjem je tako sodišče prve stopnje preseglo svoje pristojnosti, ki jih ima v tej fazi postopka in storilo bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 437. člena, 277. členom ZKP in prvim odstavkom 403. člena ZKP, ta kršitev pa je, glede na to, da je pripeljala do zavrženja obtožnega predloga, imela vpliv na zakonitost izpodbijane odločbe.

8.Navedena bistvena kršitev določb postopka je narekovala ugoditev pritožbi pooblaščenke oškodovanke kot tožilke in razveljavitev izpodbijanega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP), pri čemer se pritožbeno sodišče s preostalimi navedbami pritožnice zaradi narave ugotovljene kršitve ni posebej ukvarjalo.

9.Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju razpisalo glavno obravnavo, na kateri bo skozi izvedbo dokazov ugotavljalo, ali so očitki iz opisa dejanja v obtožnem predlogu izkazani (torej tudi ali so konkretne tri fotografije posnetki s seksualno vsebino). Pri presoji teh okoliščin bo pozorno tudi na ostale pritožbene navedbe pooblaščenke oškodovanke kot tožilke, predvsem te, da gre v predmetni zadevi za fotografije, ki so del "Instagram story", torej zgodbe, ki fotografije medsebojno povezuje (in torej posamezne fotografije, ki so del opisa dejanja ni dopustno trgati iz konteksta celotne objavljene "zgodbe" in jih razlagati neodvisno in samih zase) in tudi, da razlaga zakonskega znaka "javno objavi posnetke ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino" ne vodi do zaključka, da morajo za izpolnitev tega zakonskega znaka biti javno objavljene vsaj tri fotografije s seksualno vsebino. V tej zvezi je izpostaviti, da hkratna uporaba jezikovne in teleološke razlage ne vodi do zaključka o količinski zahtevi posnetkov ali sporočil. Zakonska navedba "posnetke ali sporočila" določa vrsto prezentacije seksualne vsebine. Kaznivo dejanje je namreč podano le v primeru objave sporočil ali posnetkov, saj ti najgloblje posežejo v zasebnost drugega, ni pa podano npr. v primeru objave risbe, skice ali kipa druge osebe s seksualno vsebino, kjer ne gre za tako globok poseg v zasebnost drugega.

-------------------------------

1Fotografija oškodovanke v spodnjem perilu namreč ni nujno fotografija brez seksualne konotacije. Ali ima seksualno vsebino je namreč stvar konkretne fotografije in konteksta celotne zadeve in je torej stvar dejanske presoje, ki pa se izvaja na glavni obravnavi in ne v okviru materialnega preizkusa obtožnega predloga.