Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
To, da je oporoka neveljavna, bo moral pritožnik v pravdnem postopku šele dokazati. Do tedaj pa oporoka velja. Posledično se ostalim dedičem, ki oporoko priznavajo, tudi ni potrebno argumentirano in detajlno opredeljevati o vsaki navedbi pritožnika v zvezi z neveljavnostjo oporoke, saj je temu prvenstveno namenjen pravdni postopek. Izjava dedičev, da razglašeno in formalno popolno oporoko priznavajo, je zadostna.
I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in dediča A. A. ter B. A. napotilo, da v roku 30 dni od dneva pravnomočnosti sklepa, zoper ostale sodediče, vložita tožbo z zahtevkom, da v zapuščino sodi realna kupnina za nepremičnino v k. o. X, parcela 8/8 (v nadaljevanju Sporna nepremičnina) in da oporoka zapustnice z dne 18. 1. 2017 ni veljavna.
2.Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje dedič A. A. in sodišču druge stopnje predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se na pravdo napoti ostale dediče, podrejeno pa, da se sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje. Navaja, da je obširno navedel razloge za neveljavnost oporoke, pri čemer se preostali dediči do teh navedb niso opredelili, zaradi česar so te navedbe ostale neprerekane. Posledično bi se moralo šteti, da oporoka ni veljavna in bi moralo sodišče na pravdo napotiti ostale dediči. Tudi sicer negativnih dejstev (da oporoka ni veljavna) ni mogoče dokazovati. Smiselno enako velja glede vrednosti prodaje premoženja. Nazadnje pritožnik izpostavlja, da se dediči niso opredelili ali se priglašajo k dedovanju, kar pomeni, da je izpodbijani sklep preuranjen.
3.Dedič C. A. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in opredeljuje svoje pritožbene stroške.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Sodišče je postopalo pravilno, ko je prekinilo zapuščinski postopek in pritožnika napotilo na pravdo zoper ostale sodediče.
6.Pritožbene navedbe o preurano izdanem sklepu o napotitvi so zmotne. Dediči res niso podali oblične dedne izjave v smislu 208. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), vendar to ni odločilno. Sprejem dediščine je namreč lahko izrecen (dedič poda dedno izjavo ustno na zapisnik, ki ga podpiše ali pa sodišču izroči podpisano pisno izjavo) ali pa molčeč oziroma s konkludentnim dejanjem dediča, to je dejanjem, ki kaže na to, da hoče ostati dedič. V konkretnem primeru je na zapuščinsko obravnavo dne 22. 9. 2023 pristopilo vseh osem zakonitih dedičev. Po seznanitvi z oporoko zapustnice, so se dediči izrekli o tem, ali oporoko priznavajo, prav tako so se vsi strinjali, da se eni izmed dedinj izda potrdilo za registracijo osebnega vozila, ki je predmet zapuščinskega postopka. Na podlagi tak61nega postopanja, je sodi610de prve stopnje utemeljeno presodilo, da so prav vsi, na zapu610dinski obravnavi prisotni dedi0di, jasno izkazali svojo namero - biti dedi0d.
7.0ce je med dedi0di spor o dejstvih ali uporabi prava o tem, ali kak61no premo7eenje spada v zapu610dino, sodi610de po dolo0dbi 1. to0dke 212. 0lena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) prekine zapu610dinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo.
8.V konkretnem primeru je prito7enik oporekal veljavnosti oporoke z navedbami, da je bila oporoka zapustnice zapisana pod prisilo in je neveljavna, saj v oporoki naveden znesek kupnine za Sporno nepremi0dnino, ni skladen z dejansko vi1ino kupnine Sporne nepremi0dnine v kupoprodajni pogodbi ter da gre za fiktivno dogovorjeno kupnino.
9.Pritoebeno sodi610de izpostavlja, da gre v primeru spora o veljavnosti oporoke za konkurenco verjetnosti pravic tistih, ki oporoko priznavajo, in tistih, ki je ne. Pri tem pa se 61teje, da je bolj verjetna pravica tistih, ki se sklicuje na pravno formalno ustrezno oporoko, kot tistih, ki zatrjujejo neveljavnost tak61ne oporoke. Tak61na oporoka namre0d kljub obremenjenosti z morebitnimi napakami, v kolikor ni izpodbita, velja oziroma velja dokler ni izpodbita. V tem kontekstu tudi ne dr7ei navedbe pritoenika, da gre pri dokazovanju neveljavnosti oporoke za dokazovanje negativnega dejstva. To, da je oporoka neveljavna, bo moral pritoenik v pravdnem postopku 1ele dokazati. Do tedaj pa oporoka velja. Posledi0dno se ostalim dedi0cem, ki oporoko priznavajo, tudi ni potrebno argumentirano in detaljno opredeljevati o vsaki navedbi pritoenika v zvezi z neveljavnostjo oporoke, saj je temu prvenstveno namenjen pravdni postopek. Izjava dedi0cev, da razgla1eno in formalno popolno oporoko priznavajo, je zadostna.
10.Tudi sicer je potrebno pritrditi zaklju0dkom prvostopenjskega sodi610da, da so navedbe o neveljavnosti oporoke izrazito pav1alne. Pritoenik v ni0dem ni obrazlo7eil (niti izkazal), zakaj meni, da je bila oporoka zapisana pod prisilo. Prav tako ni navedel, zakaj je bila kupnina za Sporno nepremi0dnino po njegovem mnenju fiktivna in kak1na je sploh realna vrednost Sporne nepremi0dnine. Ob tem tudi ni jasno, iz katere pogodbe naj bi sploh izhajalo, da je bila kupnina za Sporno nepremi0dnino 80.000,00 EUR, saj pritoenik tak61ne pogodbe ni predlo7eil. Tak61ne pav1alne navedbe ob obstoju pravno formalno ustrezne in razgla1ene oporoke pred pri0dami (64. 0len ZD), zato ne morejo utemeljevati druga0dnega zaklju0dka, kot ga je napravilo prvostopenjsko sodi610de.
11.Glede na obrazlo7eno pritobene navedbe niso utemeljene. Ker pritobeno sodi610de tudi ni na1lo tistih absolutno bistvenih kr1itev postopka, na katere je dol7eno paziti po uradni dol7enosti, je pritobo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (druga to0dka 365. 0lena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. 0lenom ZD).
12.Odlo0ditev o pritobenih stro1kih temelji na dolo0dbi prvega odstavka 151. 0lena ZPP v zvezi s 163. 0lenom ZD.
-------------------------------
1Gl. K. Zupančič, V. Žnidaršič Skubic: Dedno pravo, Ljubljana 2009, stran 210.
2Gl. Zapisnik obravnave z dne 22. 9. 2023 (list. št. 61 - 63 spisa).
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 64, 208, 210, 212, 212-1
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.