Jedro

Ker je predlagateljica svoj predlog za začetek stečajnega postopka umaknila, je sodišče ob smiselni uporabi načela koncentracije iz 227. člena ZFPPIPP o vlogah pritožnikov pravilno odločalo kot o predlogih za začetek stečajnega postopka.

Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da pomeni položitev zavarovane terjatve v okviru postopka s predhodno odredbo plačilo oziroma izpolnitev obveznosti v kakršnikoli obliki. Zavarovanje s predhodno odredbo je le ena od oblik zavarovanja, kakor je tudi le oblika zavarovanja položitev zavarovane terjatve z obrestmi in stroški. Taka položitev denarnih sredstev v nobenem primeru (še) ne more predstavljati plačila obveznosti.

Predmet meritornega odločanja v predhodnem stečajnem postopku je presoja, ali je dolžnik insolventen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba upnikov zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih IV. in V. točki izreka potrdi.

III. Pritožnika sama nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom umik predloga za začetek stečajnega postopka, ki ga je vložila upnica Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, vzelo na znanje in postopek v tem delu ustavilo (I. točka izreka), umik prijave udeležbe upnice A. d. o. o. vzelo na znanje in postopek v tem delu ustavilo (II. točka izreka), zavrnilo predloga za začetek stečajnega postopka, ki sta ga vložila upnica B., d. o. o. (III. točka izreka) in upnica C., d .o .o. (IV. točka izreka) ter odločilo, da upniki A. d. o. o., C., d. o. o. ter B., d. o. o. sami nosijo vse svoje stroške predmetnega postopka.

2. Zoper III. do V. točko izreka izpodbijanega sklepa sta pritožbo vložila upnika B. d. o. o., (v nadaljevanju B.) in C. d. o. o., (v nadaljevanju C.). V pritožbi sta uveljavljala vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču sta predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da začne nad dolžnikom stečajni postopek, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, dolžniku pa naloži plačilo pritožbenih stroškov upnikov.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom D. d. o. o., je dne 16. 9. 2021 podala upnica Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) in v njem navajala, da ima do dolžnika terjatev iz naslova neporavnanih davčnih obveznosti, ki jih neuspešno izterjuje v postopkih davčne izvršbe najmanj od leta 2017, zato je podana pri dolžniku domneva insolventnosti navedena v 2. alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Poleg tega so v predmetnem predhodnem stečajnem postopku svojo udeležbo prijavili še trije upniki, in sicer pritožnika ter družba A. d. o. o. Predlagateljica RS in A. d. o. o. sta svoj predlog in prijavo udeležbe naknadno umaknila, zato je sodišče v tem delu postopek ustavilo. Pritožnika pa sta trdila, da imata do dolžnika terjatve, v zvezi s katerimi tečejo sodni postopki.

5. Pritožnik B. je tako trdil, da ima do dolžnika terjatev iz naslova dveh posojilnih pogodb iz leta 2017, po katerih je dolžniku posodil 20.400,00 EUR z obrestmi in rokom vračila 5. 4. 2018 ter 220,00 EUR z obrestmi in rokom vračila 24. 5. 2018. Navedel je tudi, da iz priloženih IOP izhaja, da dolguje dolžnik upniku B. iz tega naslova 14.800,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2020 dalje do plačila, o čemer teče pred naslovnim sodiščem spor I Pg 62/2020, v katerem je bila 3. 3. 2022 izdana sodba, s katero je bilo dolžniku naloženo plačilo. Sodba še ni pravnomočna, je pa pritožnik B. dosegel zavarovanje svoje denarne terjatve z izdajo predhodne odredbe.

6. Pritožnik C. pa je trdil, da ima terjatev do dolžnika iz naslova pravdnih stroškov po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 2021/2020 z dne 15. 2. 2022 v višini 4.705,80 EUR, ki jih mora plačati v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila (priloga k p. d. 25).

7. V zvezi z insolventnostjo sta pritožnika že v postopku na prvi stopnji trdila, da se sklicujeta na trditve predlagateljice, poleg tega pa sta sama tudi navajala, da je dolžnik tako trajneje nelikviden kot dolgoročno plačilno nesposoben. V svoji vlogi z dne 10. 6. 2022 (p. d. 29) sta tako trdila, da ima dolžnik na navedeni datum že 739 dni blokiran transakcijski račun, kar naj bi pomenilo, da njegova sredstva na TRR ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi, zato je dolžnik brez dvoma trajneje nelikviden. Dolgoročno plačilno nesposobnost dolžnika pa sta utemeljevala s tem, da iz zadnje javno objavljene bilance za leto 2020 izhaja, da ima za 2.856.710,00 EUR prenesene čiste izgube, osnovni kapital pa le v višini 2,8 mio EUR, kar pomeni, da prenesena izguba presega več kot polovico osnovnega kapitala, pri čemer izkazuje dolžnik le za 366.603,00 EUR prenesenega dobička ter zakonske rezerve v višini 20.483,00 EUR oziroma 739.104,00 EUR revalorizacijskih rezerv. Navajala sta še, da dolžnik svojih upnikov ne plačuje, svoje premoženje pa skriva z namenom poplačila upnikov. Ker dolžnik izpolnjuje obe domnevi insolventnosti, ki jih ni izpodbil, predlagata začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.

8. Dolžnik se je navedbam upnikov upiral s trditvami, da upnika nimata pravnega interesa za začetek stečajnega postopka, saj je sodišče v zvezi z njunima terjatvama dovolilo zavarovanje s predhodnima odredbama. Tako je bilo dovoljeno zavarovanje s predhodno odredbo Okrajnega sodišča na Ptuju Z 53/2022 z dne 29. 4. 2022 za terjatev upnika C., pri čemer je dolžnik skladno s 1. točko prvega odstavka 264. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) dne 29. 6. 2022 položil pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški v višini 5.194,30 EUR, po izračunu sodišča. Enako je bila za zavarovanje terjatve upnika B. izdana predhodna odredba s strani Okrajnega sodišča na Ptuju Z 54/2022 z dne 26. 4. 2022, pri čemer je dolžnik skladno z določbo 1. točke prvega odstavka 264. člena ZIZ dne 2. 6. 2022 položil pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški v višini 21.155,19 EUR, po izračunu sodišča. Dolžnik trdi, da imata upnika zagotovilo za poplačilo celotnih svojih terjatev, če bodo pravnomočno potrjene. Dodatno sredstvo zavarovanja je tudi rubež terjatev dolžnika pri njegovem dolžniku E. d. o. o. v višini 20.000,00 EUR, kar predstavlja dodatna denarna sredstva za plačilo upnikoma. Nadalje je dolžnik trdil, da ni izpolnjena predpostavka insolventnosti, saj je v letu 2022 poplačal za 2 mio EUR svojih obveznosti več upnikom, med drugim tudi Republiki Sloveniji, kar pomeni, da mu bo uspelo odpraviti blokado TRR in zato ni nelikviden. Navajal je tudi drugačne finančne podatke od tistih, na katere sta se sklicevala upnika, zato naj tudi ne bi bil dolgoročno prezadolžen.

9. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi iz III. in IV. točke izpodbijanega sklepa, v okviru katerih je zavrnilo predloga pritožnikov za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, sledilo navedbam dolžnika, ki jih je podal v svojih vlogah v postopku na prvi stopnji. Glede terjatev pritožnikov je odločilo, da ker je dolžnik na račun sodišča položil celotni dolgovani znesek za poplačilo terjatev upnikov (razen zneska 223,99 EUR za terjatev upnika C. iz naslova stroškov), ni nobene bojazni, da upnika ne bi bila poplačana, saj so sredstva že vnaprej zagotovljena. Pri tem je zavzelo stališče, da predstavlja poplačilo terjatev pravni interes upnika za začetek stečajnega postopka nad insolventnim dolžnikom. V tem postopku upnika takega pravnega interesa nimata, saj je dolžnik že v celoti zagotovil denarna sredstva, ki zadoščajo za celotno terjatev upnikov, če bodo terjatve v sodnih postopkih pravnomočno potrjene. S tem upnika nimata pravnega interesa, da poplačata iste terjatve še v okviru stečajnega postopka. Hkrati je navedlo, da ima plačilo denarnih terjatev na račun sodišča materialno pravne učinke sodnega depozita, zato so s položitvijo denarnih sredstev zakonske zamudne obresti za terjatve upnikoma prenehale teči. Po trdnem prepričanju sodišča pa neplačilo minimalnega zneska 223,99 EUR ne more izkazovati insolventnosti dolžnika. Ugotovilo je tudi, da dolžnik s plačilom te obveznosti ne zamuja več kot dva meseca ter je prepričano, da bo dolžnik pravočasno poravnal tudi ta znesek, saj je poplačal tudi druge upnike z višjimi terjatvami.

10. Iz 55. člena ZFPPIPP izhaja, da je v predhodnem postopku zaradi insolventnosti upravičen procesna dejanja opravljati tudi upnik, ki verjetno izkaže terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku. Oba pritožnika sta priglasila udeležbo v tem predhodnem stečajnem postopku. Ker je predlagateljica RS svoj predlog za začetek stečajnega postopka umaknila, je sodišče ob smiselni uporabi načela koncentracije iz 227. člena ZFPPIPP o vlogah pritožnikov pravilno odločalo kot o predlogih za začetek stečajnega postopka.1 Ob taki procesni situaciji pa mora sodišče skladno z določbo 231. člena ZFPPIPP pri upnikih, ki sta zaradi umika predloga za začetek stečajnega postopka prvotne predlagateljice RS, sama postala „nova“ predlagatelja stečajnega postopka zoper dolžnika, prvenstveno presoditi ali je pri njima podana aktivna procesna legitimacija (njuno upravičenje) za vložitev predloga. Predlog za začetek stečajnega postopka je upravičen vložiti: 1. dolžnik, 2. osebno odgovorni družbenik dolžnika in 3. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (prvi odstavek 231. člena ZFPPIPP). S tem upnik izkaže, da ima pravno korist od vodenja stečajnega postopka nad dolžnikom.

11. Ob nesporni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je dolžnik v zavarovanje terjatev obeh upnikov (pritožnikov) na račun sodišča položil denarna sredstva ter da sta obe terjatvi ugotovljeni s sodnimi odločbami, ki pa še nista pravnomočni, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je s tem obstoj terjatev obeh upnikov do dolžnika verjetno izkazan. Vendar pa upnik C., katerega terjatev izhaja iz naslova pravdnih stroškov po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 2021/2020 z dne 15. 2. 2022 v višini 4.705,80 EUR, ki jih mora plačati v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila, pri čemer ta sklep še ni pravnomočen, ker je dolžnik zoper njega vložil pritožbo, s plačilom te obveznosti do upnika C. po presoji pritožbenega sodišča ne zamuja več kot dva meseca, saj ta terjatev niti še ni zapadla v plačilo. Ker gre za plačilo pravdnih stroškov, odmerjenih s sklepom sodišča, zamuda za njihovo plačilo ne more nastati pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim so odmerjeni. Paricijski rok (rok za prostovoljno plačilo obveznosti) res začne teči naslednji dan po vročitvi sodne odločbe dolžniku. Vendar če dolžnik vloži pritožbo, začne teči paricijski rok šele prvi dan po vročitvi sodbe, s katero je sodišče odločilo o pritožbi.

12. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga upnika C. za začetek stečajnega postopka (IV. točka izreka) je zato že iz tega razloga pravilna, saj upnik C. nima aktivne procesne legitimacije za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Drugačne pritožbene navedbe s tem v zvezi niso utemeljene. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo v tem delu zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani IV. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da glede na odločitev v nadaljevanju, upnik C. s tem ni izgubil svoje pravice do udeležbe v tem predhodnem stečajnem postopku, ki mu jo daje zakon v okviru določbe 55. člena ZFPPIPP.

14. V zvezi s terjatvijo upnika upnika B. do dolžnika, ki izhaja iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 62/2022 z dne 3. 3. 2022 v višini 14.800,00 z zamudnimi obrestmi, pa je upnik B. že v postopku na prvi stopnji navajal, da izvira terjatev iz posojilne pogodbe iz leta 2017, ki je zapadla v plačilo v letu 2018 (navedbe upnika na str. 2 vloge z dne 27. 9. 2021; p. d. 4). Slednje pomeni, da je dolžnik v zamudi s plačilom te terjatve že od tedaj in ne šele od izdaje prej navedene sodbe I Pg 62/2022. Glede na potek časa pa zamuja dolžnik s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Pritožbi zato utemeljeno grajata odločitev sodišče prve stopnje, ki je presodilo, da upnik B. nima pravnega interesa za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka zoper dolžnika, ker je v okviru položenega zneska 21.155,95 EUR poplačana glavnica po nepravnomočni sodbi I Pg 62/2020, z obrestmi in stroški. Taka odločitev je tudi po presoji pritožbenega sodišča napačna. Kdo je lahko upravičen predlagatelj za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka in kako izkaže svojo pravno korist je določeno v prvem odstavku 231. člena ZFPPIPP. Upnik B. je to svojo pravno korist izkazal, zato je sodišče prve stopnje zmotno presojalo pravni interes in zmotno ugotovilo, da ta ni podan, ker je dolžnik v celoti zagotovil denarna sredstva za poplačilo terjatve upnika B. oziroma je v okviru tega zneska poplačana terjatev upnika B. po nepravnomočni sodbi I Pg 62/2020. Zmotno je namreč materilanopravno stališče sodišča prve stopnje, da pomeni položitev zavarovane terjatve v okviru postopka s predhodno odredbo plačilo oziroma izpolnitev obveznosti v kakršnikoli obliki. Zavarovanje s predhodno odredbo je le ena od oblik zavarovanja, kakor je tudi le oblika zavarovanja položitev zavarovane terjatve z obrestmi in stroški skladno z določbo 1. točke prvega odstavka 264. člena ZIZ. Taka položitev denarnih sredstev v nobenem primeru (še) ne more predstavljati plačila obveznosti. Upnik B. zato v svoji pritožbi tudi utemeljeno grajata odločitev sodišča prve stopnje, da so zakonite zamudne obresti od (še nepravnomočno prisojene) glavnice 14.800,00 EUR prenehale teči. Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (378. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Slednje pomeni, da dolguje zamudne obresti vse dokler svoje obveznosti ne izpolni v celoti. Upnica B. zato pravilno trdi, da bi tek zamudnih obresti dolžnik lahko preprečil le s plačilom, do česar pa še ni prišlo.

15. Predmet meritornega odločanja v predhodnem stečajnem postopku je presoja, ali je dolžnik insolventen. Upnik B. je trdil, da je pri dolžniku podano stanje trajne nelikvidnosti in dolgoročne prezadolženosti, da je torej insolventen. Temu je dolžnik nasprotoval ter pri tem navedel številna dejstva in za njih predlagal izvedbo dokazov. Zaradi zmotne presoje aktivne legitimacije upnika B. sodišče prve stopnje presoje insolventnosti dolžnika sploh ni opravilo, na kar pravilno opozarja pritožba. Izpodbijani sklep je zato v okviru III. točke izreka, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka upnika B., obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, kar je narekovalo delno ugoditev pritožbi, razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje v III. točki izreka in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16. Pritožba pa neutemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z odločitvijo o stroških postopka, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da (med drugim tudi) pritožnika sama nosita svoje stroške predmetnega postopka. Iz 129. člena ZFPPIPP kot specialne določbe izhaja, da mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti. Odločitev sodišča prve stopnje je zato v zvezi z odločitvijo o stroških pravilna. Glede na jasno in povsem nedvoumno določbo 129. člena ZFPPIPP, take odločitve ne more spremeniti niti dejstvo, da je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in zadevo v obsegu glede njegovega predloga vrnilo v nov postopek. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo v delu, v katerem izpodbija odločitev o stroških zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo tudi v izpodbijani V. točki izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

17. Prav tako temelji na določbi 129. člena ZFPPIPP odločitev pritožbenega sodišča o priglašenih pritožbenih stroških pritožnikov, zato je višje sodišče odločilo, da pritožnika sama nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1 Tako tudi Cst 67/2021 z dne 23. 2. 2021.