Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ocena tožene stranke, da obstaja nevarnost za javni red in varnost v primeru tožnika v času izdaje izpodbijanega akta, to je dne 4. 12. 2013, ni bila arbitrarna ali očitno nerazumna, saj je bil tožnik za kaznivo dejanje oderuštva obsojen 28. 5. 2012, na zaslišanju pa je povedal, da bo kazen izbrisana meseca junija 2014. Tožena stranka je ta podatek vključila v obrazložitev, zato je imela v času izdaje odločbe podlago za dokazno oceno, na katero je oprla odločitev.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijanim aktom je Upravna enota Kranj na podlagi 54. člena Zakona o tujcih (ZTuj-1-UPB6, Uradni list RS, št. 64/2009 – uradno prečiščeno besedilo) na prošnjo delodajalca A. s.p., za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela za B.B., odločila, da se prošnja za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji iz razloga zaposlitve ali dela tožniku, roj. ... 7. 1988, državljanu Bosne in Hercegovine, zavrne.
Organ se v obrazložitvi akta sklicuje na določbi 27. in 55. člena ZTuj-1. Pravi, da se dovoljenje med drugim ne izda, če obstajajo resni razlogi za sum, da utegne tujec pomeniti nevarnost za javni red in varnost ali mednarodne odnose Republike Slovenije ali obstaja sum, da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimi obveščevalnimi dejavnostmi, proizvodnjo ali prometom z drogami ali izvrševanjem drugih kaznivih dejanj oziroma obstajajo razlogi za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Iz potrdila o nekaznovanju, ki ga je izdal Oddelek za splošno kriminaliteto – Oddelek za pregon C., je razvidno, da je bil B.B. s sodbo Temeljnega sodišča v C. št. 80 0 K 007946 09 K z dne 24. 6. 2012 obsojen na plačilo denarne kazni v višini 1.500,00KM in zaporno kazen 6 mesecev, 1 leto pogojni, zaradi nadaljevalnega kaznivega dejanja oderuštva iz petega odstavka 245. člena KZ Republike Srbske. Upravni organ je ugotovil, da obstajajo razlogi za zavrnitev prošnje za izdajo dovoljenja. B.B. je organ z dopisom št. 214-1951/2013-6 z dne 22. 11. 2013 seznanil z ugotovitvami v postopku in mu dal možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Dne 3. 12. 2013 je B.B. pri Konzularni pisarni Banja Luka na zapisnik št. KBL-768/13 o ugotovitvah upravnega organa podal izjavo, iz katere je razvidno, da je bil 24. 6. 2012 v C. obsojen zaradi oderuštva na denarno kazen in pogojno zaporno kazen. Kazen je plačal, enoletni rok za pogojno kazen je potekel, na sodišču so mu povedali, da bo njegova kazen junija 2014 povsem izbrisana iz evidenc. Pri tem kaznivem dejanju je šlo za dogodke iz leta 2006, ko je še živel v D. 14 oseb so osumili kaznivega dejanja oderuštva. Sam je preko odvetnika zaprosil, da se njega obravnava ločeno od ostalih, ker se je postopek zelo vlekel, on pa je bil takrat že zaposlen v Sloveniji in ni mogel pogosto hoditi na sodišče. Proti ostalim obtožencem postopek še ni bil končan. S tožilcem se je dogovoril in priznal krivdo, zato je bil tudi obsojen le na pogojno zaporno kazen in denarno kazen. Po določbi tretjega odstavka 65. člena ZTuj-1 v primeru, ko gre za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na podlagi 32. člena ZTuj-1, pritožba zoper zavrnitev izdaje dovoljenja za prvo prebivanje ni dovoljena, zato je pristojni organ zavrnitve ni dolžan obrazložiti.
V tožbi tožnik predlaga, da se predmet vrne toženemu v ponovno odločanje, ali pa, naj sodišče samo reši spor. Pravi, da je organ narobe in napačno ugotovil dejansko stanje v zvezi z dejstvi, ki se nanašajo na kaznivo dejanje. Denarno kazen je plačal, enoletni rok za pogojno kazen je potekel. Do zdaj ni bil obsojen niti po tej sodbi. Kaznivo dejanje oderuštva naredi tisti, ki da denar za posojilo. Za druga kazniva dejanja ni bil obsojen. Ne obstajajo resni razlogi za sum, da imenovani utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost, ali pa za mednarodne odnose Republike Slovenije, a tudi nobenega dvoma ni, da bo njegovo prebivanje v Sloveniji povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, z nezakonitimi obveščevalnimi dejavnostmi ali s prometom drog, ali pa z izvrševanjem drugih kaznivih dejanj oziroma ne obstaja sum, da se imenovani ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Razlogi iz člena 55 ZTuj so pavšalno napisani. Ob izvršitvi kaznivega dejanja je imel 17 oziroma 18 let, tako da ni mogel razumeti pomen dejanja. Zdaj ima 25 let (ob vložitvi tožbe) in se res kesa zaradi dejanj, ki jih je naredil kot mladoletnik oziroma mlajša odrasla oseba. Pravi, da spoštuje pravne norme Republike Slovenije, spoštuje vrednote ustavnega reda Republike Slovenije in njene mednarodne odnose kot pomembnega člena evropske skupnosti, posebej pa njene državljane, kot vredne in poštene osebe.
Tožba ni utemeljena.
Po določilu 2. odstavka 71. člena ZUS-1 sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Sodišče ugotavlja, da je utemeljitev tožene stranke v bistvenem delu zadostna in jo sodišče popravlja in dopolnjuje v naslednjem smislu tudi upoštevajoč tožbene ugovore: Tožena stranka zmotno navaja, da 55. člen ZTuj-1 ureja pogoje za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje. V predmetni zadevi je namreč relevanten ZTuj-2 in ne ZTuj-1 (148. člen, 152. člen ZTuj-2, Uradni list RS št. 50/2011). Določilo 4. alineje 1. odstavka 55. člena ZTuj-2 namreč med drugim določa, da se dovoljenje ne izda, če obstajajo resni razlogi za sum, da utegne tujec pomeniti nevarnost za javni red in varnost, ali če obstaja sum, da bo njegovo prebivanje povezano z izvrševanjem kaznivih dejanj. Takšno besedilo pravnega določila pa je tožena stranka tudi uporabila v izpodbijanem aktu. Ocena tožene stranke, da obstaja takšna nevarnost v primeru tožnika v času izdaje izpodbijanega akta, to je dne 4. 12. 2013, ni bila arbitrarna ali očitno nerazumna, saj je bil tožnik za kaznivo dejanje oderuštva obsojen 28. 5. 2012, na zaslišanju pa je povedal, da bo kazen izbrisana mesec junija 2014. Tožena stranka je ta podatek vključila v obrazložitev, zato je imela v času izdaje odločbe podlago za dokazno oceno, na katero je oprla odločitev. Pravna situacija se za tožnika spremeni z vidika 55. člena ZTuj-2 šele z izbrisom kaznivega dejanja iz kazenskih evidenc, v primeru vložitve nove prošnje, pod pogojem, da tožnik v času po izbrisu ne bo storil dejanj, ki bi kazala na nevarnost, ki je opredeljena v 55. členu ZTuj-2. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).