Jedro

V takšnih primerih, kot je obravnavani (sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, še preden je bil opravljen narok za glavno obravnavo), se nagrada za postopek odmeri po tar. št. 3100, to je po faktorju 1,3, ne pa po tar. št. 3101, ker ne gre za primer prenehanja mandata. Po tar. št. 3101 se nagrada za postopek po tar. št. 3100 zniža na količnik 0,8 takrat, kadar mandat preneha pred vložitvijo tožbe ali druge vloge, s katero se izvede postopek, pred vložitvijo odgovora na tožbo ali pripravljalne vloge, oziroma preden se odvetnik udeleži naroka za svojo stranko. Te določbe ni mogoče tolmačiti tako, da se nanaša tudi na primere, kot je obravnavani, ker ne gre za prenehanje mandata pooblaščencu. Znižanje količnika torej ni predvideno za primere, ko odvetniku (oz. zakonitemu zastopniku) mandat ne preneha, postopek pa se kljub temu zaključi, še preden se udeleži naroka za svojo stranko.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sklepa (II. točka izreka sklepa) delno spremeni tako, da se stroški postopka, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki, znižajo na znesek 87,36 EUR (namesto zneska 179,90 EUR).

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 53,70 EUR v osmih dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 179,90 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka v navedenem sklepu vlaga tožnik pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče z izpodbijanim sklepom tožniku naložilo povračilo stroškov postopka v znesku 179,90 EUR, in sicer nagrado za postopek po tar. št. 3100 v znesku 159,90 EUR in materialne stroške po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR, kar pomeni, da je pri odmeri nagrade upoštevalo vrednost spora 3.000,00 EUR, kar je napačno. Res je sicer tožnik v tožbi z dne 9. 10. 2013 navedel kot vrednost spornega predmeta znesek 3.000,00 EUR, vendar je nato na poziv sodišča tožbo dopolnil, tako da je tožbeni zahtevek opredelil po višini in je vrednost tožbenega zahtevka po dopolnitvi tožbe, ki je bila narejena še pred vročitvijo tožbe toženi stranki, znašala 1.008,49 EUR. Tak znesek je kot vrednost spornega predmeta navajalo tudi sodišče v vseh svojih sodnih pisanjih in pri izdaji sodnih odločb. Zato bi sodišče, ko je odločalo o odmeri nagrade in stroškov tožene stranke, moralo kot vrednost spornega predmeta šteti znesek 1.008,49 EUR in ne zneska 3.000,00 EUR.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določila ZOdvT. Nagrado za postopek bi moralo odmeriti upoštevaje tar. št. 3101 Tarife, ki določa, da se v primeru, če mandat preneha, preden se odvetnik udeleži naroka za svojo stranko, nagrada po tar. št. 3100 zniža na znesek, obračunan po količniku 0,8. V danem primeru narok ni bil opravljen, zato bi sodišče moralo toženi stranki priznati nagrado za postopek po tar. št. 3101 in ne po tar. št. 3100. Tožena stranka je upravičena do nagrade po tar. št. 3101 v znesku 44,80 EUR in do stroškov po tar. št. 6002 v pavšalnem znesku 8,96 EUR, torej le do zneska 53,76 EUR. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni ter tožniku naloži v plačilo stroške tožene stranke v navedenem znesku. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999), v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbeno sodišče izpodbijani del prvostopenjskega sklepa preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pri odmeri stroškov pa je deloma zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je pri odmeri nagrade po določbah Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008) sicer pravilno uporabilo tar. št. 3100 (količnik 1,3) in tar. št. 6002 (pavšalni znesek materialnih stroškov), ni pa upoštevalo pravilne vrednosti spornega predmeta. Upoštevalo je namreč vrednost spornega predmeta v znesku 3.000,00 EUR, ki jo je tožnik sicer res navedel v uvodnem delu tožbe (s katero je uveljavljal plačilo dodatka za nadurno delo za 564 delovnih ur, opravljenih od marca 2009 do novembra 2012, ne da bi zahtevek opredelil po višini), namesto da bi upoštevalo nižjo vrednost spornega predmeta 1.008,49 EUR, kolikor znaša seštevek bruto dodatkov za delo preko polnega delovnega časa v istem obdobju v tožbenem zahtevku, ki je naveden v dopolnitvi tožbe z dne 30. 10. 2013, podani v zvezi s sklepom sodišča z dne 17. 10. 2013 (s katerim je bila tožeča stranka pozvana, da tožbeni zahtevek opredeli po višini, tako da za vsak mesec posebej navede bruto znesek dodatka za nadurno delo).

6. Pravno podlago za določitev spornega predmeta predstavlja določba 1. odstavka 24. člena ZOdvT, po kateri se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev. Vrednost spornega predmeta se torej določi glede na tožbeni zahtevek, zato je potrebno nagrado odmeriti po vrednosti spornega predmeta 1.048,49 EUR, kolikor je tožnik zahteval z dopolnitvijo tožbe (l. št. 5-7). Sodišče prve stopnje je torej tožniku naložilo v plačilo previsoke stroške tožene stranke v znesku 179,90 EUR, saj je tožena stranka upravičena le do stroškov v višini 87,36 EUR (72,80 EUR po tar.št. 3100 – nagrada za postopek ter 14,56 EUR po tar. št. 6002).

7. Zmotno pa je stališče tožeče stranke, da je pri odmeri stroškov postopka potrebno upoštevati količnik 0,8 po tar. št. 3101. V takšnih primerih, kot je obravnavani (sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, še preden je bil opravljen narok za glavno obravnavo), se nagrada za postopek odmeri po tar. št. 3100, to je po faktorju 1,3, ne pa po tar. št. 3101, ker ne gre za primer prenehanja mandata. Po tar. št. 3101 se nagrada za postopek po tar. št. 3100 zniža na količnik 0,8 takrat, kadar mandat preneha pred vložitvijo tožbe ali druge vloge, s katero se izvede postopek, pred vložitvijo odgovora na tožbo ali pripravljalne vloge, oziroma preden se odvetnik udeleži naroka za svojo stranko. Te določbe ni mogoče tolmačiti tako, da se nanaša tudi na primere, kot je obravnavani, ker ne gre za prenehanje mandata pooblaščencu. Znižanje količnika torej ni predvideno za primere, ko odvetniku (oz. zakonitemu zastopniku) mandat ne preneha, postopek pa se kljub temu zaključi, še preden se udeleži naroka za svojo stranko. V takšnih primerih (zamudna sodba, sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe) je uveljavljena sodna praksa pritožbenega sodišča v podobnih zadevah takšna, da se odvetniku prizna nagrada za postopek po tar. št. 3100 v višini količnika 1,3. 8. Ker so delno podani s pritožbo uveljavljani razlogi oziroma razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in delno spremenilo odločitev o stroških postopka tako, kot izhaja iz izreka, v ostalem pa pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

9. Tožeča stranka je s pritožbo delno uspela, zato je upravičena do povračila pritožbenih stroškov glede na uspeh s pritožbo. Potrebni stroški za pritožbo znašajo 73,20 EUR (nagrada za postopek: 50,00 EUR – tar. št. 3220, materialni stroški: 10,00 EUR – tar. št. 6002, 13,20 EUR – DDV). Tožeča stranka je s pritožbo uspela delno, s 73,36 %, zato je upravičena do sorazmernega dela nagrade v znesku 53,70 EUR, ter do zakonskih zamudnih obresti od izteka paricijskega roka do plačila. Izrek o stroških pritožbenega postopka je v skladu z določbami 154., 155 in 165. člena ZPP.