Jedro

Druga dolžnica neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče njen ugovor (ponovno) obravnavati kot ugovor tretje. Iz spisa je razvidno, da je po predhodni pooblaščenki že vložila ugovor tretje z vsebinsko enakimi razlogi, kot jih je v ugovoru hipotekarne dolžnice.

Druga dolžnica je do vstopa v ta izvršilni postopek kot hipotekarna dolžnica že nastopala kot tretja in koristila sodno varstvo, ki ji jo daje 64. člen ZIZ. Z vknjižbo solastninske pravice na nepremičninah na podlagi sporazuma o ureditvi premoženjskih razmerij med razvezanima zakonca, na katerega se je sklicevala v ugovoru hipotekarne dolžnice, ni ponovno pridobila pravice vlagati vsebinsko enakega ugovora tretje. Pravnomočna zavrnitev ugovora tretje ovira ponovno odločanje sodišča o isti zadevi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Druga dolžnica in drugi – tretji upnik krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo ugovor hipotekarne (druge) dolžnice (I. točka izreka). Sklenilo je še, da hipotekarna dolžnica sama trpi svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je s sklepom z dne 22. 5. 2020 nadaljevalo izvršbo glede ½ nepremičnin zoper drugo dolžnico kot hipotekarno dolžnico in jo v pravnem pouku seznanilo, da lahko v roku 8 dni od vročitve sklepa vloži ugovor, da obveznost ni prešla nanjo. Sklep je postal pravnomočen 9. 6. 2020. Ugovor temelji na razlogih, ki bi jih lahko uveljavljala v prejšnjem ugovoru.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo druga dolžnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče obravnavati ugovor kot ugovor tretje. Zaradi pravil o vpisu pravic v zemljiško knjigo je vpisana kot solastnica nepremičnin, ki so bile že obremenjene s hipoteko, ki izvira iz tega postopka in se hipoteka po prenosu lastninske pravice na nepremičninah ne izbriše ter obremenjuje vsakega lastnika ter se smatra kot hipotekarna dolžnica. Sodišče je resnično izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe zoper drugo dolžnico in ji določilo 8-dnevni rok za ugovor, vendar je potrebno poudariti, da prekluzivni rok ne izključuje oziroma ne sme izključevati pravice do ugovora po 64. členu ZIZ. Sodišče je spregledalo, da ugovor druge dolžnice ne temelji na nasprotovanju temelju ali višini terjatve, ampak na navedbah, da ima na nepremičninah pravico, ki preprečuje izvršbo.

3. Drugi upnik, ki je hkrati tretji upnik, v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navaja, da mora druga dolžnica, kolikor je izpolnila pogoj za vpis v zemljiško knjigo v svojo korist in tega ni predlagala, sama nositi škodljive posledice.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V dejanskih okoliščinah te zadeve, kot bodo obravnavane v nadaljevanju, druga dolžnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje odrek pravice do ugovora na podlagi 64. člena ZIZ, da je bila postavljena v neenakopraven položaj napram drugim, kar naj bi predstavljalo kršitev 14. in 22. člena Ustave RS, da je potrebno ugovor priznati vsem, saj bi v nasprotnem šlo za diskriminacijo in neenakost pred zakonom ter da je sodišče storilo kršitev procesnih pravil. 6. Druga dolžnica pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je s sklepom z dne 22. 5. 2020 nadaljevalo izvršbo glede ½ nepremičnin zoper njo kot hipotekarno dolžnico in jo v pravnem pouku seznanilo, da lahko v roku 8 dni od vročitve sklepa vloži ugovor, da obveznost ni prešla nanjo, da je sklep postal pravnomočen 9. 6. 2020 (prva, tretja in peta točka obrazložitve sklepa). Na zavrženem ugovoru z dne 30. 10. 2020, ki ga je vložila po pooblaščencu, se je naslavljala kot hipotekarna dolžnica.

7. Druga dolžnica neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče njen ugovor (ponovno) obravnavati kot ugovor tretje. Iz spisa je razvidno, da je po predhodni pooblaščenki 16. 11. 2015 že vložila ugovor tretje z vsebinsko enakimi razlogi, kot jih je v ugovoru hipotekarne dolžnice1: da je bilo upniku znano, da je nepremičnina tudi last tretje in da se ne more sklicevati na načelo zaupanja ter ima originarno pridobljena lastninska pravica prednost (pred vknjiženo hipoteko; list. št. 155, 156 spisa). Sodišče prve stopnje je po nasprotovanju upnikov s sklepom z dne 31. 5. 2016 zavrnilo ugovor tretje, ta je vložila tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe zoper takratne tri upnike in pravdno sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku samo zoper enega od upnikov, zoper sedanjega vodilnega in drugega upnika pa je zavrnilo tožbeni zahtevek s sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 443/2016 z dne 18. 9. 2018. Ta je bila v sodbenem delu potrjena s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 36/2019 z dne 4. 4. 2019. To pomeni, da je druga dolžnica do vstopa v ta izvršilni postopek kot hipotekarna dolžnica (prva točka obrazložitve sklepa) že nastopala kot tretja in koristila sodno varstvo, ki ji jo daje 64. člen ZIZ. Z vknjižbo solastninske pravice na nepremičninah na podlagi sporazuma o ureditvi premoženjskih razmerij med razvezanima zakonca, na katerega se je sklicevala v ugovoru hipotekarne dolžnice (druga točka obrazložitve sklepa), ni ponovno pridobila pravice vlagati vsebinsko enakega ugovora tretje. Pravnomočna zavrnitev ugovora tretje ovira ponovno odločanje sodišča o isti zadevi (smiselno prvi odstavek 274. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato v dejanskih okoliščinah te zadeve neutemeljeno navaja, da prekluzivni rok ne izključuje oziroma ne sme izključevati pravice do ugovora iz 64. člena ZIZ, da njen ugovor temelji na navedbah, da ima na spornih nepremičninah pravico, ki preprečuje izvršbo, da bi moralo sodišče obravnavati ugovor kot ugovor tretje po 64. členu ZIZ, pri čemer se ga lahko vloži do konca izvršilnega postopka, da je vložila ugovor, ki je po naravi ugovor tretje, da ni podlage, da bi se ji pravica do ugovora omejila na način, kot je storilo sodišče, da ji je nujno priznati status po 64. členu ZIZ, česar sodišče ni storilo, s čimer je nepravilno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo, da bi moralo šteti ugovor za pravočasen in ga obravnavati po vsebini. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora hipotekarne dolžnice je bila pravilna, četudi bi ga štelo kot (ponovni) ugovor tretje.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Druga dolžnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

10. Tudi drugi – tretji upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

1 V ugovoru hipotekarne dolžnice je v bistvenem zatrjevala, da izvršba ni dopustna, saj se posega v njeno premoženje, da je že pred izdajo sklepa o izvršbi na nepremičnine pridobila na njih solastniški delež (druga točka obrazložitve sklepa).