Jedro

Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev v 16. členu določa, da če nosilec želi vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, ga upravna enota pozove, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča. Pri tem pa ni bistveno, ali gre za solastnino ali skupno lastnino, saj 16. člen Pravilnika govori le o pravici do uporabe, 9. točka 1. odstavka 2. člena Pravilnika pa pravico do uporabe opredeljuje na ta način, da ima pravico do uporabe tisti, ki je bodisi lastnik bodisi zakupnik zemljišča, oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se na delu GERK-ov z identifikacijski številkami, ki so v nadaljevanju izreka navedeni in ki jih je v evidenco GERK prijavila tožnica, vpiše prekrivajoči GERK, kakor je prikazano na grafičnih prilogah. Nadalje je odločil, da se prekrivajočim GERK-om pripišeta kmetijski gospodarstvi z identifikacijsko št. KMG MID 100487915, katerega nosilec je A.A. in KMG MID 100319168, katerega nosilka je tožnica. V obrazložitvi izpodbijane odločbe prvostopenjski organ navaja, da se je pri njem oglasil A.A. z namenom vpisa GERK-ov. Prvostopenjski organ je ugotovil, da ima na zemljišču, za katerega je predlagatelj predlagal vpis GERK-a, že vpisane GERK-e kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilka je tožnica. Prvi odstavek 16. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS št. 121/06, v nadaljevanju Pravilnik) določa, da nosilca kmetijskega gospodarstva, ki želi vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, upravna enota pozove, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča. Predlagatelj je izjavil, da je član Pašne skupnosti ..., ki ta zemljišča dejansko uporablja in da je kot član Agrarne skupnosti ... solastnik parcele št. 1530/1 k.o. ... Prvostopenjski organ je v zemljiški knjigi preveril lastništvo obravnavane parcele in ugotovil, da je bila parcela v denacionalizacijskem postopku vrnjena upravičencem bivše agrarne skupnosti, ki so tudi vpisani kot dejanski lastniki. Drugi odstavek 16. člena Pravilnika določa, da če nosilec, ki želi vpis GERK-a na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, predloži dokazila, ki izkazujejo pravico do uporabe tega zemljišča, upravna enota pozove prosilca, ki ima vpisan GERK na tem zemljišču, da se z nosilcem, ki želi vpis GERK, sporazume o vpisu GERK oziroma, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe teh zemljišč. Ker je iz predloženih dokazil izkazana pravica do uporabe zemljišč na ime prednika predlagatelja in prednika ostalih članov pašne skupnosti, je prvostopenjski organ pozval tožnico, da predloži dokazila o pravici do uporabe zemljišča oziroma sporoči, če je pravica do uporabe razvidna iz javnih evidenc. Tožnica je predložila osem zakupnih pogodb, ki jih je sklenila s člani agrarne skupnosti, iz katerih je razvidno, da je pridobila pravico do uporabe parcele št. 1530/1 v deležu do 11/25. Pravni prednik predlagatelja je solastnik zemljišč, last Agrarne skupnosti ... v deležu do 1/25. Iz navedenega izhaja, da oba nosilca izpolnjujeta pravico do uporabe, vendar se med seboj ne znata sporazumeti. Ker za reševanje tovrstnih sporov ni pristojna upravna enota, se stranke napoti na rešitev spora k pristojnemu organu. Stranke lahko zahtevajo pripis GERK-a na svoje gospodarstvo, ko bo v sporu izdan pravnomočen akt pristojnega organa. Tretji odstavek 16. člena Pravilnika določa, da kadar oba prosilca predložila dokazila, s katerimi izkazujeta pravico do uporabe spornega zemljišča in se o uporabi ne moreta sporazumeti, upravna enota na spornem zemljišču vpiše prekrivajoči GERK. V 4. odstavku 16. člena pa Pravilnik določa, da je prekrivajoči GERK GERK, kateremu se pripišejo KMG-MID vseh kmetijskih gospodarstev, pri katerih bi prišlo do prekrivanja GERK-ov, vendar nobeden od nosilcev teh kmetijskih gospodarstev ali kateregakoli drugega kmetijskega gospodarstva ne more vpisati GERK-a k svojemu kmetijskemu gospodarstvu, dokler ne predloži sporazuma o uporabi zemljišča ali pravnomočne odločitve sodišča. Obe stranki sta bili opozorjeni, da lahko predlagata pripis GERK-ov na svoje kmetijsko gospodarstvo le na podlagi pravnomočnega akta organa, ki je pristojen za reševanje spora oziroma predložitve medsebojno sklenjenega sporazuma o uporabi zemljišča. Tožnica se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. Tožnica v tožbi navaja, da se navedena zadeva ne nanaša na solastnino, temveč gre na parceli št. 1530/1 k.o. ... za skupno lastnino, katere deleži (skupno jih je 25) niso določeni, določeno pa je, da vsak lahko skupno lastnino uporablja v razmerju, ki ustreza velikosti svojega deleža, sorazmerno na velikost parcele. Od skupno 25 deležev jih ima tožnica v zakupu 8. Vse te površine so bile iztožene, njeni pritožbi na drugostopenjski organ je bil priložen sklep Višjega sodišča v Kopru št. P 99/2006 z dne 13. 11. 2007, ki pa v drugostopenjski odločbi ni bil upoštevan ali razumljen kot pravna podlaga, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Navedeni dokument je bil prvostopenjskemu organu dostavljen dvakrat. Tožnica predlaga, naj sodišče njeno zahtevo ponovno preuči in upošteva, da je bila površina zemljišča iztožena, kot tudi, da gre za skupno lastnino in ne solastnino. Predlaga odpravo prvostopenjskega akta.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranka z interesom A.A. na tožbo v postavljenem roku ni odgovoril. Tožba ni utemeljena.

Pravilnik v 16. členu določa, da če nosilec želi vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, ga upravna enota pozove, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča. Če teh dokazil ne predloži, upravna enota vpis GERK v evidenco GERK zavrne. Če prosilec, ki želi vpis GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, predloži dokazila, ki izkazujejo pravico do uporabe tega zemljišča, upravna enota pozove nosilca, ki ima vpisan GERK na tem zemljišču, da se z nosilcem, ki želi vpis GERK, sporazume o vpisu GERK oziroma, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe teh zemljišč. Če nosilec, ki ima na spornem zemljišču vpisan GERK, teh dokazil ne predloži, upravna enota na spornem zemljišču vpiše nosilca, ki je predložil dokazila. Kadar oba nosilca predložita dokazila, s katerimi izkazujeta pravico do uporabe spornega zemljišča in se o uporabi ne moreta sporazumeti, upravna enota na spornem zemljišču vpiše prekrivajoči GERK. Ta člen razen navedenega med drugim tudi določa, da noben od nosilcev teh kmetijskih gospodarstev ali kateregakoli drugega kmetijskega gospodarstva ne more vpisati GERK k svojemu kmetijskemu gospodarstvu, dokler ne predloži sporazuma o uporabi zemljišča ali pravnomočne odločitve sodišča. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da so podani zgoraj navedeni razlogi iz Pravilnika, na podlagi katerih je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi prvostopenjskega organa, zato skladno z določilom 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06, dalje ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na obrazložitev prvostopenjskega organa. Sodišče zgolj poudarja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je bila sporna parcela v denacionalizacijskem postopku vrnjena upravičencem bivše agrarne skupnosti, ki so tudi vpisani kot dejanski lastniki, da je tožnica predložila osem zakupnih pogodb, ki jih je sklenila s člani agrarne skupnosti, iz katerih je razvidno, da je pridobila pravico do uporabe parcele št. 1530/1 v deležu do 11/25 in ker je pravni prednik predlagatelja solastnik zemljišč, last Agrarne skupnosti ..., iz vsega navedenega izhaja, da oba nosilca izpolnjujeta pravico do uporabe, do sporazuma med njima pa ni prišlo. Torej so bile podane okoliščine, da je prvostopenjski organ vpisal prekrivajoči GERK.

V zvezi s tožbeno navedbo, da gre pri parceli št. 1530/1 k.o. ... za skupno lastnino, katere deleži niso določeni, sodišče ugotavlja, da se v upravnem spisu nahaja izpisek iz zemljiške knjige, kjer so o tej nepremičnini podatki o lastnikih in so njihovi solastniški deleži tudi določeni. Ne glede na navedeno pa sodišče meni, da ni bistveno, ali gre za solastnino ali skupno lastnino, saj 16. člen Pravilnika govori le o pravici do uporabe, 9. točka 1. odstavka 2. člena Pravilnika pa pravico do uporabe opredeljuje na ta način, da ima pravico do uporabe tisti, ki je bodisi lastnik bodisi zakupnik zemljišča, oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Pri tem pa citirano določilo posebej ne določa, ali naj gre za solastnino ali za skupno lastnino. Glede tožbene navedbe, da tožena stranka ni upoštevala sklepa Višjega sodišča v Kopru opr. št. P 99/2006 z dne 13. 11. 2007, pa je sodišče ob vpogledu v ta sklep, ki se tudi nahaja v upravnem spisu, ugotovilo, da gre dejansko za sklep Višjega sodišča v Kopru z opr. št. Cp 783/2007 z dne 13. 11. 2007, ki pa se nanaša na sklep Okrajnega sodišča v Postojni z opr. št. P 99/2006 z dne 24. 4. 2007. V tej zadevi je šlo za pravdo zaradi motenja posesti, kjer je bila tožnica tega upravnega spora tožena zaradi motenja posesti, pri čemer je prvostopenjsko sodišče tožbo zavrglo kot prepozno, drugostopenjsko sodišče pa je v tem delu prvostopenjski sklep potrdilo. Torej je šlo v navedeni pravdi za zadevo, ki se nanaša na motenje posesti, ne pa za zadevo, kjer bi sodišče odločalo o pravici do uporabe zemljišča. Iz navedenega razloga sodišče meni, da ta sodna odločitev ne vpliva na pravilnost odločitve prvostopenjskega organa v obravnavani zadevi.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je bila odločitev prvostopenjskega organa pravilna, zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.