Jedro

Umik tožbe ni bil posledica izpolnitve zahtevka, zato mora tožnik toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa, ki ni pod pritožbo, postopek v tem individualnem delovnem sporu ustavilo. V II. točki izreka je naložilo tožeči stranki, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 509,60 EUR, v 8 dneh pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku tega roka dalje do plačila.

Zoper odločitev o stroških (II. točka izreka) se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani del sklepa spremeni tako, da ji prizna še razliko nagrade za postopek v znesku 318,50 EUR ter materialne stroške v pavšalnem znesku 20,00 EUR kot tudi stroške pritožbenega postopka po predloženem stroškovniku v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka praricijskega roka dalje do plačila. V pritožbi navaja, da je s svojo vlogo z dne 19. 8. 2013 specificirala stroške postopka, katerih povrnitev zahteva, tako da je ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 40.680,48 EUR zahtevala povrnitev nagrade za postopek v znesku 828,10 EUR ter materialne stroške v pavšalnem znesku 20,00 EUR. Sodišče prve stopnje pa je toženi stranki priznalo le stroške nagrade za postopek v višini 509,60 EUR, v preostalem pa o njenih priglašenih stroških ni odločalo, kar izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Vsi priglašeni stroški tožene stranke so bili potrebni za pravdo (prvi oziroma drugi odstavek 155. člena ZPP), priglašeni pa so bili tudi v skladu z določbami Zakona o odvetniški tarifi. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe Zakona o odvetniški tarifi, saj bi moralo toženi stranki nagrado za postopek odmeriti po tar. št. 3100 ZOdvT in upoštevaje vrednost spornega predmeta. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

O povrnitvi stroškov postopka odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja, stranka pa mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP). Povrnitev stroškov mora stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških; če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče (tretji odstavek 163. člena ZPP).

Tožena stranka v pritožbi navaja, da je pravdne stroške v tem individualnem delovnem sporu priglasila na vlogi z dne 19. 8. 2013, pri čemer naj bi ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 40.680,48 zahtevala povrnitev nagrade za postopek v znesku 828,10 EUR ter materialne stroške v pavšalnem znesku 20,00 EUR. Pritožbeno sodišče po pregledu spisa ugotavlja, da vloge z dne 19. 8. 2013, na katero se sklicuje tožena stranka, ni niti med listinami spisa, prav tako pa navedena vloga ni zabeležena v popisu predmetnega spisa. Z ozirom na to ni mogoče preveriti, v kakšni višini in glede katerih nagrad in izdatkov je tožena stranka priglasila stroške postopka (ob tem je potrebno ugotoviti, da tožena stranka stroškov postopka ni priglasila niti v odgovoru na tožbo niti v pripravljalnih vlogah, ki jih je vložila v spis), zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zaključilo, da je sodišče prve stopnje pravdne stroške toženi stranki odmerilo v višini in v obsegu, kot so bili priglašeni, saj iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da sodišče prve stopnje toženi stranki ne bi priznalo vseh priglašenih pravdnih stroškov.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške v zvezi s to pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP).