Jedro

Pri določitvi vrednosti spornega predmeta se obresti ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo izključno kot glavni zahtevek.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku v zvezi s premoženjsko škodo tožeče stranke glede zneska 51.947,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.11.1998 do plačila, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbi obeh strank proti navedeni sodbi.

Tožeča stranka vlaga revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča (kolikor je bil tožbeni zahtevek zavrnjen) zaradi razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku in zmotne uporabe materialnega prava.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

V zvezi z razveljavitvenim sklepom Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. Cp 2059/98 je moralo sodišče prve stopnje odločiti še o tožbenem zahtevku glede materialne škode v znesku 677.352,91 SIT in zakonskih zamudnih obrestih. Tožeča stranka je nato s pripravljalno vlogo dne 13.12.2000, ob upoštevanju plačila tožene stranke, za materialno škodo zahtevala plačilo zneska 3,208.588,26 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.11.1998 do plačila. Pojasnila je, da je zahtevani znesek izračunala tako, da je kapitalizirala zakonske zamudne obresti v zvezi z zneskom materialne škode 549.091 SIT ob upoštevanju plačila dne 24.11.1998, kar skupaj z glavnico znese 3,911.875,56 SIT. Od tega zneska je tožeča stranka odbila znesek 703.287,30 SIT, ki ga je plačala tožena stranka.

Revizija je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Za ugotovitev pravice do revizije se v takšnem primeru vzame kot vrednost spornega predmeta le vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Tožeča stranka je v okviru glavnega zahtevka zahtevala ekvivalenco materialne škode v znesku 549.091 SIT, preostanek tožbenega zahtevka pa se nanaša na plačilo zapadlih zakonskih zamudnih obresti.

Pri določitvi vrednosti spornega predmeta se obresti ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP). Revizija se v konkretnem primeru nanaša na plačilo glavnice 549.091 SIT in kapitaliziranih zamudnih obresti v znesku 2,659.497,26 SIT (po delnem plačilu kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti v znesku 703.287,30 SIT v skladu z določbami 313. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). Po drugem odstavku 367. člena ZPP je tako vrednost spornega predmeta premajhna za dovoljenost revizije in je bilo zato treba nedovoljeno revizijo zavreči (377. člen ZPP).