Posredovanje podatkov odvetniški pisarni

Datum

29.05.2025

Številka

07121-1/2025/672

Kategorije

Pravne podlage, Posredovanje osebnih podatkov

pri Informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju IP) smo dne 20. 5. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede dolžnosti posredovanja podatkov odvetniški pisarni. Zanima vas, ali morate posredovati plačilne liste odvetniški pisarni, ki vam je poslala poziv, v katerem se sklicuje na 10. člen Zakona o odvetništvu in šesti odstavek 4. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) in/ali 5. točke prvega odstavka 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

10. člen ZOdv pride v poštev kot pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov odvetniku brez privolitve posameznika samo, če se zahteva naslovi na zakonsko določene subjekte. To so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil.

Če gre za subjekt zasebnega sektorja, se osebni podatki lahko posredujejo na podlagi 40. in 41. člena ZVOP-2. Iz zahteve za posredovanje podatkov mora izhajati njena utemeljenost in veljavna pravna podlaga za pridobitev podatkov, razen če zakon določa drugače.

Osebni podatki se lahko posredujejo tudi na podlagi šestega odstavka 4. člena ZIZ, če upnik izkaže pravni interes z listino, ki je lahko izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče predlagati izvršbo.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven okvira postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka ni pristojen za presojo zakonitosti konkretnih obdelav podatkov. Zato vam v nadaljevanju podaja splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim vprašanjem.

IP je v svojih neobvezujočih mnenjih že večkrat naslovil problematiko posredovanja podatkov odvetnikom, ki jih zahtevajo na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, s sprem. in dop.; v nadaljevanju: ZOdv). Kot izhaja iz mnenja IP št. 07121-1/2025/263 z dne 28. 2. 2025, 10. člen ZOdv določa subjekte, ki so ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov, dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno posredovati odvetniku podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi, in sicer v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Gre za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilce javnih pooblastil. Podatki morajo biti objektivno primerni in uporabni oziroma morajo služiti za izvedbo konkretne naloge s področja opravljanja odvetniškega poklica.

Iz vašega dopisa izhaja, da gre v konkretnem primeru za posredovanje podatkov s strani pravne osebe zasebnega sektorja. To pomeni, da 10. člen ZOdv ne pride v poštev, saj posredovanje podatkov, ki ga izvajajo osebe zasebnega sektorja, ureja 40. člen ZVOP-2. Ta določa, da lahko osebe zasebnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim fizičnim ali pravnim osebam ali osebam javnega sektorja samo na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, iz katere mora izhajati veljavna pravna podlaga za pridobitev podatkov in utemeljenost zahteve. Zahteva mora po 41. členu vsebovati:

·podatke o vlagatelju zahteve,

·pravno podlago za pridobitev podatkov,

·namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve,

·predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni, ter navedbo organa ali drugega subjekta, ki obravnava zadevo,

·vrste osebnih podatkov, ki naj se mu posredujejo,

·obliko in način pridobitve zahtevanih osebnih podatkov.

Skladno z navedenim, lahko odvetniška pisarna še vedno poda zahtevo za posredovanje podatkov, vendar pod pogoji, kot jih določa 40. člen v povezavi z 41. členom ZVOP-2. Ključno je torej, da mora iz zahteve izhajati njena utemeljenost in veljavna pravna podlaga za pridobitev podatkov, razen če zakon določa drugače.

Zakonsko pravno podlago za posredovanje podatkov bi lahko predstavljal tudi šesti odstavek 4. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, s sprem. in dop; v nadaljevanju: ZIZ) zgolj v primeru, da bi šlo za upnika, ki bi pravni interes izkazal z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče predlagati izvršbo. Odvetniška pisarna bi morala s tem izkazati, da podatke potrebuje za izvedbo postopkov po ZIZ. Iz vašega dopisa sicer ne izhaja, ali vam je odvetniška pisarna podobno listino predložila, zato vas za dodatno razlago, kako postopati v tem primeru, napotujemo na mnenje IP št. 07121-1/2020/1135 z dne 25. 6. 2020. Na tej točki IP ponavlja, da v konkretnem primeru ni pristojen presojati zakonitosti zahteve odvetniške pisarne za dostop do osebnih podatkov.

V upanju, da smo odgovorili na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka