Jedro

Če je želela dolžnica z ugovorom uveljaviti prenehanje njene odgovornosti za zapustničin dolg iz razloga, da ni več solastnica nepremičnine, ji je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo, da odgovornost ni omejena po vrsti premoženja, temveč po vrednosti. Dolžnica ni v ugovoru podala trditev, niti predlagala dokazov, da je vrednost celotnega premoženja, ki je nanjo prešlo, že izčrpana.

Dolžnica ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga, da je njen solastninski delež na nepremičnini manjši, kot je dovoljeno v sklepu o nadaljevanju izvršbe, ter da zaradi odsvojitve ni več solastnica nepremičnine, čeprav je zemljiškoknjižno stanje drugačno.

Sklep o dovolitvi izvršbe z novim sredstvom (poleg ali na mesto že dovoljenega) sme dolžnik izpodbijati z ugovorom samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu izvršbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o nadaljevanju izvršbe In 1109/2005 z dne 23. 2. 2009 v zvezi s sklepom o izvršbi opr. št. I 1998/17453 z dne 19. 6. 1998, sklenilo je tudi, da dolžnica sama krije svoje stroške ugovornega postopka, upnici pa mora v osmih dneh povrniti 168,34 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se je dolžnica pravočasno pritožila zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev izvršbe, stroške pritožbenega postopka pa naj sodišče naloži v plačilo upniku. Vztraja pri trditvi, da v času izdaje sklepa z dne 23. 2. 2009 ni bila več solastnica nepremičnine, zaradi česar ta del ni mogel postati predmet novega izvršilnega sredstva. V zvezi z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da dolžnica ne pove, kaj je s preostalim finančnim premoženjem, ki je bilo s sklepom zapuščinskega sodišča po pokojni M. M. izročeno, pojasnjuje, da je to premoženje izčrpano za poplačila drugih terjatev, ki so izhajale iz izvršilnih postopkov pri naslovnem sodišču opr. št. 2059 I 8881/1999 in opr. št. 2874 In 226/2007. V nadaljevanju pritožbe navaja dejstva glede velikosti solastniškega deleža na nepremičnini in da je bil ta delež predmet sodne poravnave v pravdni zadevi tožeče stranke F d.o.o., zoper Republiko Slovenijo, kar vse je uveljavljala že v ugovoru. Sodišče je zavzelo stališče, da je bilo izključno pomembno v času odločanja o ugovoru dolžnice le takratno zemljiškoknjižno stanje pri solastnem parc. št. 00 k.o. T., vendar pa bi bilo treba upoštevati dejansko pravno stanje lastništva. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče najprej ugotavlja, da predmet ugovornega postopka ni vprašanje prehoda obveznosti na Republiko Slovenijo (ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), saj je bilo o nadaljevanju izvršbe zoper Republiko Slovenijo v tem postopku odločeno že v spisu I 1998/17453, iz katerega je bil izločen predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, to je na delež na nepremičnini. Sklep o dovolitvi izvršbe z novim sredstvom (poleg ali na mesto že dovoljenega) sme dolžnik izpodbijati z ugovorom samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu izvršbe (tako načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 18. 6. 1996). Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo, da dolžnica ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga, da je njen solastninski delež na nepremičnini manjši, kot je dovoljeno v sklepu o nadaljevanju izvršbe, ter da zaradi odsvojitve ni več solastnica nepremičnine, čeprav je zemljiškoknjižno stanje drugačno.

6. V skladu s prvim odstavkom 168. člena ZIZ mora upnik v predlogu za izvršbo nepremičnino, ki je vpisana v zemljiški knjigi, označiti tako, da sodišče po uradni dolžnosti lahko preizkusi lastništvo nepremičnine. Sodišče prve stopnje je zato sklep o nadaljevanju izvršbe na dolžničin delež na nepremičnini pravilno izdalo na podlagi zemljiškoknjižnih podatkov, nedopustnost izvršbe pa je lahko predmet nadaljnjega postopka po ugovoru tretjega. Sodišče prve stopnje je glede na ugovorno uveljavljanje, da dolžnica ni več solastnica nepremičnine, pravilno pojasnilo, da lahko ta ugovorni postopek uveljavlja tisti, ki ima solastninsko pravico na nepremičnini, ne pa sam dolžnik, ki te pravice nima več. Za tak ugovor je namreč predviden institut ugovora tretjega v Petem poglavju ZIZ.

7. Če je želela dolžnica z ugovorom uveljaviti prenehanje njene odgovornosti za zapustničin dolg iz razloga, da ni več solastnica nepremičnine, ji je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo, da odgovornost ni omejena po vrsti premoženja, temveč po vrednosti, kar je večinsko sprejeto tudi v teoriji in sodni praksi (1). Dolžnica ni v ugovoru podala trditev, niti predlagala dokazov, da je vrednost celotnega premoženja, ki je nanjo prešlo, že izčrpana (2).

8. Dolžnica sicer v pritožbi zatrjuje nekatera dejstva, ki se nanašajo na uveljavljanje prenehanja odgovornosti za zapustničine dolgove, vendar jih višje sodišče ne obravnava, saj so prvič zatrjevana šele v pritožbi, dolžnica pa tudi ni povedala, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla uveljavljati že v ugovoru (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Pojasnjuje pa, da lahko dolžnica prenehanje odgovornosti uveljavlja z ugovorom po izteku roka, pod pogoji iz 56. člena ZIZ.

9. Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter petem in šestem odstavku 38. člena ZIZ. Dolžnica sama krije stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela in zato ni mogoče šteti, da bi jih upnica neutemeljeno povzročila. Upnica pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, ker glede na vsebino sklepa in pritožbe le-ta za izvršbo ni bil potreben. Z navedbami v ugovoru namreč ni v ničemer pripomogla k odločitvi o zadevi. Zato tudi stroški za odgovor niso bili potrebni.

(1) Prim. dr. Karel Zupančič, Dedno pravo, druga spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana, Ur. l. RS, 1991, stran 176, ter sklepa VSC I Ip 386/2010 in VSL I Cpg 769/2010. (2) Glede presoje razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja glej VS RS II Ips 690/2003 z dne 13. 1. 2005 in II Ips 365/2005 z dne 30. 8. 2007.