Jedro

Davčni organ dovoli odpis, delni odpis ali odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Ker so tožnikovi prejemki v času šestih mesecev pred vložitvijo vloge presegli predpisan dohodkovni kriterij iz 37. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku za odpis ali delni odpis davčnega dolga, je davčni organ njegovo vlogo utemeljeno zavrnil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z odločbo št. DT 4292-15749/2011-2-08-3231-03, z dne 5. 10. 2011 zavrnil tožnikovo vlogo z dne 7. 9. 2011 za odpis ali delni odpis davčnega dolga iz naslova dohodnine. Prvostopenjski organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), in sicer na njegov 101. člen, po katerem lahko davčni organ dovoli odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Sklicuje se tudi na Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik), in sicer na njegov 29. in 37. člen, ter poudari, da je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik živi v samostojnem gospodinjstvu in da je, glede na podatke iz pridobljenih REK obrazcev, v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge prejel plačo v višini 2.478,76 EUR in regres v višini 628,40 EUR. Tako mesečni dohodek tožnika znaša 465,49 EUR in s tem ni izpolnjen pogoj za odpis oziroma delni odpis davčnega dolga, saj ugotovljeni dohodek presega dohodkovni kriterij iz 37. člena Pravilnika.

Tožnik je zoper prvostopenjsko odločbo vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance RS (v nadaljevanju kot drugostopenjski organ) z odločbo št. DT 499-31-404/2011-2 z dne 28. 12. 2011 zavrnilo. Tudi drugostopenjski organ se v obrazložitvi svoje odločbe sklicuje na določbe ZDavP-2 in poudari, da je bila tožnikova vloga zavrnjena, ker so njegovi mesečni prejemki v času šestih mesecev pred vložitvijo vloge presegli predpisani kriterij za odpis ali delni odpis davčnega dolga. Dodaja, da je davčna služba pristojna predvsem za odmero, obračunavanje in izterjavo davkov in ne more omogočati ugodnosti odpisa davčnega dolga ali drugih ugodnejših načinov poplačila dolga preko sicer restriktivno predpisanih pogojev.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in odločbo izpodbija z laično tožbo, v kateri navaja svoje težke materialne in socialne razmere. Navaja, da je že od leta 2009 invalid in je večinoma na bolniški ter ima minimalne dohodke. Sodišču smiselno predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi in pri razlogih zanjo in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker dejstva, pomembna za odločitev v zadevi med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je ta pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odločitev pojasnil prvostopenjski organ, in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ, ter se nanje tudi sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z ugovori, ki jih tožeča stranka uveljavlja v tožbi, sodišče še dodaja: Tudi po presoji sodišča v zadevi ni sporno, da tožnik pogojev za odpis zapadle davčne obveznost, določenih v ZDavP-2 in Pravilniku, ne izpolnjuje. Tako je bilo v obravnavanem primeru odločeno na podlagi 101. člena ZDavP-2, po katerem lahko davčni organ dovoli odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Ker so tožnikovi prejemki, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, v času šestih mesecev pred vložitvijo vloge presegli predpisan dohodkovni kriterij iz 37. člena Pravilnika za odpis ali delni odpis davčnega dolga, tožnik ni izpolnjeval pogoja za odpis oziroma delni odpis davčnega dolga. Odločitev obeh davčnih organov je zato pravilna in skladna z predpisi, na katere se sklicujeta.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji izpodbijane odločbe pravilno ugotovljeno, izpodbijani akt je pravilen in na zakonu utemeljen, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče ni našlo. Sodišče je zato tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.