Jedro

Ker je bila izpodbijana odločba z dne 13. 6. 2022 s kasneje izdano dokončno in pravnomočno odločbo že nadomeščena, sodišče o odločbi, ki jo ni bilo več tudi ni moglo odločati. V odločbo z dne 3. 8. 2022 pa sodišče, upoštevaje načelo pravnomočnosti, ne more posegati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da je bil sklep izdan na podlagi napačnega pristopa k reševanju problema, zato ga zavrača kot neutemeljenega. Tožba je bila zavržena ob sklicevanju na odločbo z dne 3. 8. 2022. Tožnik izpodbija odločbo z dne 13. 6. 2022, ne pa odločbe z dne 3. 8. 2022. Če bi sodišče presodilo odločbo z dne 13. 6. 2022, bi ugotovilo, da je le-ta tudi vzrok za izdajo kasnejše odločbe z dne 3. 8. 2022, s katero je imenovana zdravnica samovoljno še enkrat odločala o nečemu, za kar ni bila zaprošena. Na odločbo z dne 3. 8. 2022 se ni pritožil iz razloga, ker bi s tem sprožil paralelni sistem odločanja in bi bila zaradi tega tožba nesmiselna. Razen tega gre za isto zadevo. Zaradi zavrženja tožbe se sodišče ni opredelilo do tožbenih navedb. Tožnik laično ugotavlja, da obstajata dve pravnomočni odločbi, ki se nanašata na isti problem. S tem pa tožnik ni izgubil pravnega interesa za vodenje postopka, kot to izhaja iz izpodbijanega sklepa. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter da se odpravijo vse odločbe tožene stranke v delu, ki se nanašajo na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za 4 ure dnevno, toženi stranki pa da se naloži izplačilo nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnik vložil tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 1. 7. 2022, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 13. 6. 2022. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da je tožnik od 11. 6. 2022 do 17. 6. 2022 začasno nezmožen za delo (bolezen) in od 18. 6. 2022 do 29. 7. 2022 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno (bolezen).

6. Kasneje je bila izdana nova prvostopenjska odločba št. ... z dne 3. 8. 2022. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da je tožnik od 11. 6. 2022 do 17. 6. 2022 začasno nezmožen za delo (bolezen), od 18. 6. 2022 do 20. 6. 2022 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno (bolezen), od 21. 6. 2022 do 28. 6. 2022 začasno nezmožen za delo (bolezen) in od 29. 6. 2022 do 29. 7. 2022 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno (bolezen). Z navedeno odločbo je bila nadomeščena odločba št. ... z dne 13. 6. 2022. Odločba je postala pravnomočna, kar med strankama ni sporno, saj tožnik zoper njo ni vložil pritožbe. Da je pravnomočna izhaja tudi iz dopisa tožene stranke z dne 12. 12. 2022 (listovna št. 27 sodnega spisa).

7. Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je bila kasneje izdana nova odločba, s katero je bila nadomeščena odločba, ki jo tožnik izpodbija pred sodiščem, presodilo, da s tem niso več izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za vodenje postopka, zato je tožbo iz procesnih razlogov zavrglo.

8. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 v 63. členu določa, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku (prvi odstavek 63. člena ZDSS-1). V 2. odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da v primerih iz 1. odstavka 63. člena ZDSS-1 socialni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno.

9. Kot to izhaja iz Zakona o delovnih in socialnih sodiščih s komentarjem3, je procesna predpostavka za sodno varstvo v socialnih sporih vezana na predhodno izveden upravni postopek, ki je predviden v postopkih priznavanja pravic iz socialne varnosti pred morebitnim postopkom na sodišču. Dokončen postane tudi akt upravnega organa prve stopnje, zoper katerega sodno varstvo še ni bilo smiselno, ker bi se lahko odločitev še izpodbijala v samem upravnem postopku, zato zakon določa, da socialni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, tega ni storila, ali če je pritožbo vložila prepozno. Tožbo, ki bi bila vložena v nasprotju s 63. členom ZDSS-1, sodišče kot nedovoljeno zavrže. 10. V obravnavani zadevi je bila že po vložitvi tožbe izdana nova odločba, ki jo je izdal prvostopenjski organ tožene stranke, zoper katero pa tožnik ni vložil pravnega sredstva pri toženi stranki in je le-ta postala dokončna in pravnomočna. Iz izreka odločbe z dne 3. 8. 2022 izhaja, da je bila z novo odločbo nadomeščena odločba z dne 13. 6. 2022. 11. Kot to poudarja Vrhovno sodišče RS v drugi zadevi4, socialni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila v predpisanem roku. Odločbo z dne 3. 8. 2022 je izdal prvostopenjski organ (imenovana zdravnica), tožnik pa zoper navedeno odločbo ni uveljavljal pravnega sredstva (pritožbe), o katerem bi odločila zdravstvena komisija (drugostopenjski organ tožene stranke). Da gre za isto zdravstveno stanje, o katerem je bilo odločeno tako z odločbo z dne 13. 6. 2022, kot kasneje z odločbo 3. 8. 2022 pa izhaja že iz tožnikovih navedb, in sicer da je bila nova odločba izdana na podlagi istih izvidov, pa tudi v pritožbi tožnik sam navaja, da gre tudi v primeru druge odločbe za popolnoma isto zadevo.

12. Ker je bila izpodbijana odločba z dne 13. 6. 2022 s kasneje izdano dokončno in pravnomočno odločbo že nadomeščena, sodišče o odločbi, ki jo ni bilo več tudi ni moglo odločati. V odločbo z dne 3. 8. 2022 pa sodišče, upoštevaje načelo pravnomočnosti, ne more posegati.

13. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo, saj odločba, ki jo je izpodbijal tožnik ne obstaja več, kasneje izdana odločba z dne 3. 8. 2022 pa je že postala pravnomočna. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo na podlagi 274. člena ZPP utemeljeno zavrglo.

14. Ker sodišče zadeve ni obravnavalo po vsebini, so pravno irelevantne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na samo vsebino spora.

15. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004. 3 Glej GV Založba, Ljubljana 2005. 4 Glej VIII Ips 246/2011 z dne 4. 9. 2011.