Jedro

Določba 298.a člena ZFPPIPP pomeni ugodnost za upnike, ker jim terjatve in ločitvene pravice ni treba prijaviti v stečajnem postopku, saj avtomatično veljata za prijavljeni. Korelat te ugodnosti je njihova dolžnost, da takrat, ko je terjatev že poravnana in je s tem podan razlog za izbris hipoteke iz prve alineje drugega odstavka 154. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), podajo izjavo o umiku prijave terjatve in ločitvene pravice (188. člen ZPP v zvezi z prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). To pa morajo storiti še pred izdajo in objavo sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic, sicer začne upravitelju teči enomesečni rok za vložitev tožbe po drugem odstavku 308. člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.303,00 EUR v roku 15 dni od dneva prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v 897,00 EUR v roku 15 dni od dneva prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) dolžna plačati toženi stranki (v nadaljevanju toženki) stroške postopka v znesku 290,27 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2. Tožnik z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Tožnik domneva, da je bil izpodbijani sklep izdan na podlagi 343.a člena ZPP. Odločba razlogov o tem ne vsebuje, pa bi jih morala. Če je sodišče prve stopnje izdalo sklep na podlagi te zakonske določbe, pritožnik meni, da je določbo uporabilo nepravilno. 343.a člen ZPP namreč določa, da se prejšnja odločba nadomesti z novo. Da bi temu bilo tako, iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja.

Če sodišče prve stopnje sklepa ni izdalo v skladu s citirano zakonsko določbo, pritožnica uveljavlja procesno kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bilo v zadevi že razsojeno s sklepom z dne 15. 11. 2018. Pritožnik v nadaljevanju graja razloge v točki 7 obrazložitve.

Poudarja, da je bila tožba nujna in da toženka ni storila ničesar, da bi vložitev tožbe preprečila. Glede na to, da je bila terjatev poravnana, jo je upraviteljica utemeljeno prerekala. Sicer pa slednja druge možnosti ni imela. Terjatev lahko le prizna ali prereka. Ker je bila napotena na pravdo, je tožbo morala vložiti. Le toženka je tista, ki bi lahko preprečila vložitev tožbe, če bi prijavo terjatve pravočasno umaknila, a tega ni storila.

V skladu z določbo 298.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) velja le, da sta v stečajnem postopku hipoteka in terjatev, zavarovana z njo, pravočasno prijavljeni. O vsaki terjatvi se mora upravitelj izreči. Toženka je vedela za vpis hipoteke, ki je zaradi poplačanega kredita nima več, pa ni poskrbela za njen izbris. Prav tako je vedela, da je bil nad tožnikom začet stečajni postopek, saj je bil le-ta objavljen na portalu AJPES. V tem kontekstu se tožnik sklicuje na četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP. Toženka na noben način ni reagirala, to pa pomeni, da je dala povod za tožbo. Ker je upraviteljica dolžna preprečiti prednostno poplačilo terjatve, ki ne obstaja več, je bila tožba potrebna. Zaradi pasivnosti toženke je bila upraviteljica dolžna vložiti tožbo in preprečiti posledice iz četrtega odstavka 308. člena ZPP.

V zvezi z 298.a členom ZPP se pritožnica sklicuje na sodno prakso, in sicer na odločbi VSL I Cpg 1022/2015 z dne 16. 9. 2015 in I Cpg 1153/2015 z dne 9. 9. 2015. Tožnik predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi, sklep razveljavi, toženki pa naloži obveznost plačila stroškov, ki so tožniku nastali v tem postopku, v primeru zamude z obrestmi.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim izvajanjem in predlaga potrditev izpodbijanega sklepa. V njeno korist se naj odloči o stroških pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker je bil izpodbijani sklep izdan po uveljavitvi novele ZPP-E, se v skladu s tretjim odstavkom 125. člena Prehodnih in končnih določb ZPP-E postopek pred sodiščem druge stopnje nadaljuje po določbah ZPP z novelo ZPP-E (v nadaljevanju ZPP).

6. Sodišče druge stopnje je opravilo preizkus zadeve v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

7. Po tako opravljenem preizkusu najprej ugotavlja, da je povsem nerazumljivo sklicevanje pritožbe na določbo 343.a člena ZPP, saj je bila (prva) odločba o stroških postopka, izdana dne 15. 11. 2018, razveljavljena z odločbo višjega sodišča I Cpg 40/2019 z dne 4. 2. 2019. V tem kontekstu je nerazumljivo tudi sklicevanje pritožbe na procesno kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP (na dejstvo pravnomočno rešene zadeve).

8. Je pa sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zmotno presodilo obstoj prve predpostavke za odločitev o stroških postopka iz 157. člena ZPP (povod za tožbo).

9. Toženka utemeljeno nasprotuje razlogom odločbe v točki 7 obrazložitve. Pravilno se sklicuje na sodno prakso v zelo podobni situaciji (odločbi VSL I Cpg 1022/2015 z dne 16. 9. 2015 in I Cpg 1153/2015 z dne 9. 9. 2015), s stališči katere pritožbeno sodišče soglaša in razloge odločb v bistvenem povzema.

10. Iz podatkov spisa izhaja, da se je nad tožnikom 1. 3. 2017 začel postopek osebnega stečaja (sklep Okrožnega sodišča v Mariboru St 652/2017 z dne 1. 3. 2017, objavljen na spletnih straneh AJPES). Stečaj se je začel po uveljavitvi novele ZFPPIPP-F, ki je vnesla 298a člen. Če so izpolnjeni pogoji iz citirane zakonske določbe, mora upravitelj v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, in to tudi če je upnik ni (posebej) prijavil. 11. Iz podatkov spisa nadalje izhaja, da sta sedanji pravni stranki pred začetkom stečaja sklenili kreditno pogodbo, kredit po tej pogodbi pa je tožnik do začetka stečaja v celoti poplačal. Kredit je bil zavarovan s hipoteko na nepremičnini tožnika, ki (tudi) po začetku stečaja ni bila izbrisana iz zemljiške knjige. Ob takšnem stanju vpisov v zemljiški knjigi je upraviteljica, ob upoštevanju citirane določbe ZFPPIPP, v javno objavljen Končni seznam preizkušenih terjatev z dne 21. 8. 2017 morala vključiti (tudi) sporni hipoteko in terjatev. Ker je bila terjatev v celoti poravnana, v posledici tega pa je bila nadaljnja hipoteka za varstvo upnika nepotrebna, je upraviteljica terjatev in ločitveno pravico utemeljeno prerekala.

12. Predmet objave na spletni strani AJPES so tudi seznami preizkušenih terjatev (6. točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP). Velja neizpodbojna domneva, da je z vsebino objave po poteku 8 dni od objave določenega pravnega dejanja, seznanjen vsakdo (primerjaj četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP), tudi toženka, ki nasprotnega niti ni zatrjevala.

13. Dejstvo je, da je bila upraviteljica po izdaji sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic z dne 8. 8. 2017 (v skladu s tem sklepom je bil tožnik napoten, da uveljavi zahtevek na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice) primorana vložiti tožbo. Če je ne bi, bi (v korist sedanje toženke) veljali za priznano tako terjatev, ki je bila dejansko (že) poravnana, kot tudi ločitvena pravica (primerjaj četrti odstavek 308. člena ZFPPIPP).

14. Določba 298.a člena ZFPPIPP pomeni ugodnost za upnike, ker jim terjatve in ločitvene pravice ni treba prijaviti v stečajnem postopku, saj avtomatično veljata za prijavljeni. Korelat te ugodnosti je njihova dolžnost, da takrat, ko je terjatev že poravnana in je s tem podan razlog za izbris hipoteke iz prve alineje drugega odstavka 154. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), podajo izjavo o umiku prijave terjatve in ločitvene pravice (188. člen ZPP v zvezi z prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). To pa morajo storiti še pred izdajo in objavo sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic, sicer začne upravitelju teči enomesečni rok za vložitev tožbe po drugem odstavku 308. člena ZFPPIPP. Takšnega umika prijave terjatve toženka v obravnavani zadevi ni podala, pa bi ga morala, zato je po oceni pritožbenega sodišča dala povod za predmetno tožbo. Zgolj dejstvo, da je toženka v letu 2010 obvestila tožnika o poplačilu kredita in o možnosti izdaje izbrisnega dovoljenja (tožnik naj bi imel vse to možnost urediti pri odvetniku V.T. na P., pa te možnosti ni izkoristil), ni odločilno in še ne dopušča zaključka, da je zaradi tega povod za tožbo dal tožnik in ne toženka, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje v točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

15. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP).

16. Glede na navedeno je v skladu z določbo 157. v zvezi s 155. členom ZPP tožnik upravičen do povrnitve naslednjih pravdnih stroškov: sestava tožbe 600 točk, prva pripravljalna vloga z dne 12. 12. 2017 600 točk, materialni stroški 2% od skupne vrednosti storitev, 22% DDV (skupaj 288 točk) in sodna taksa za tožbo 621,00 EUR, skupaj 1.304,00 EUR.

17. Glede na uspeh v pritožbenem postopku je tožnik upravičen tudi do povrnitve pritožbenih stroškov, in sicer: sestava obeh pritožb po tar. št. 21/1 Odvetniške tarife (2x 750 točk), materialni stroški v višini 2% od skupne vrednosti storitev (30 točk), 22% DDV (330 točk) in taksa za pritožbi (2x 21,60 EUR), skupaj 897,00 EUR.