23. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Adolfa Štormana iz Celja na seji dne 23. marca 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča z dne 16. 6. 1999 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik v pobudi opisuje potek kazenskega postopka. Navaja, da je Vrhovno sodišče s sodbo št. I Ips 356/2002 z dne 27. 5. 2004 razveljavilo pravnomočno obsodilno sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. K 364/95 z dne 6. 4. 2000 in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Kazenski pregon naj bi po navedbah pobudnika absolutno zastaral že 25. 1. 2005. Vendar naj bi sodnik upošteval izpodbijano načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 16. 6. 1999 (v nadaljevanju načelno pravno mnenje) in narok za glavno obravnavo razpisal za 24. 11. 2005. Pobudnik meni, da je načelno pravno mnenje, po katerem "s pravnomočnostjo sodbe preneha teči zastaranje kazenskega pregona", v neskladju s 14., z 22. in s 23. členom Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj pobudo obravnava prednostno in izpodbijano načelno pravno mnenje v celoti razveljavi. Meni, da upoštevanje načelnega pravnega mnenja v konkretnih postopkih pomeni spremembo zakona, za kar naj bi bil pristojen le Državni zbor.

2.Ustavno sodišče odloča v skladu z določbo prvega odstavka 160. člena Ustave med drugim o ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil. Pobudnik izrecno navaja, da vlaga pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti zoper načelno pravno mnenje, ne pa zoper določbe zakonov, ki so bile podlaga za njegovo sprejetje. Ustavno sodišče na podlagi citirane določbe Ustave o načelnem pravnem mnenju ni pristojno odločati, saj slednje po svoji naravi ni predpis oziroma drug splošni akt. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

3.Pobudnik še zatrjuje, da mu sodišče s tem, ko v kazenskem postopku, ki teče zoper njega, uporablja izpodbijano načelno pravno mnenje, krši pravice iz 14., iz 22. in iz 23. člena Ustave. Navedeno ne more biti predmet ustavnopravne presoje v tem primeru. Ustavno sodišče v postopku ocene ustavnosti in zakonitosti predpisov namreč ni pristojno za presojo kršitev, do katerih naj bi prišlo v konkretnem postopku oziroma s posamičnimi akti, s katerimi se odloča o pravicah ali obveznostih posameznika. Pod katerimi pogoji in v katerem postopku je slednje lahko predmet ustavnosodne presoje, je Ustavno sodišče pobudniku pojasnilo že v sklepu št. Up-159/05 z dne 30. 9. 2005, s katerim je odločilo o njegovi ustavni pritožbi.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj