Jedro

Razveza zakonske zveze ni podlaga za pridobitev dodatnega najemnega stanovanja .

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih točkah I., II. in III. izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca, da v postopek vstopi Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL). Za najemnico bivalne enote št. 6 v izmeri 21,20 m² v prvem nadstropju objekta na naslovu ..., Ljubljana, s pravico souporabe skupnih prostorov, delov, objektov in naprav je določilo predlagateljico (točka II izreka) in odredilo nasprotnemu udeležencu, da se izseli iz navedene bivalne enote ter jo prosto oseb in stvari prepusti predlagateljici v izključno posest in uporabo v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa (točka III izreka). V ostalem je predlog predlagateljice zavrnilo (točka IV izreka) in odločilo, da predlagateljica sama krije svoje stroške postopka (točka V izreka).

2.Pritožuje se nasprotni udeleženec. Navaja, da izpodbija celoten izrek in iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), višjemu sodišču predlaga, da v celoti razveljavi sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne v ponovno odločanje. Meni, da je sodišče izpodbijani sklep izdalo preuranjeno. V postopek bi moralo pritegniti lastnika bivalne enote JSS MOL, ki je tudi pogodbena stranka najemne pogodbe. JSS MOL ima posebna pravila za urejanje razmerij v zvezi z nadaljnjo uporabo v najem oddanih stanovanj ali bivalnih enot, ko pride do razveze zakonske zveze. Enemu od razvezanih partnerjev lahko zagotovi drugo najemniško stanovanje. Tako je predlagateljici zagotovil neprofitno stanovanje v Ljubljani in je treba preoblikovati obstoječo najemno pogodbo, da postane najemnik bivalne enote nasprotni udeleženec. Predlagateljici se bo s tem izboljšal pravni in dejanski položaj. Procedura v zvezi z nadaljnjim najemom bivalne enote je takšna, da se sklene tripartitni sporazum, s katerim se spremeni predmetno najemno razmerje in uredi novo najemno razmerje s predlagateljico. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ker je štelo JSS MOL zgolj kot najemnika (pravilno najemodajalca) in kot zasebno pravno civilno osebo. Najem neprofitnih stanovanj spada na področje urejanja javnega prava in ne na področje urejanja v okviru nepravdnega postopka. Sodišče bi moralo upoštevati procesno pravni položaj in v postopek pritegniti JSS MOL. Ta pravni položaj ne gre zamenjevati z internimi pravnimi položaji med JSS MOL in neprofitnimi najemniki, saj vsebina teh najemnih razmerij predstavlja vsebino izvajanja javne socialno stanovanjske službe na področju MOL. Tovrstna razmerja po svoji vsebini in ureditvi niso civilnopravna razmerja, katera bi se lahko urejala v nepravdnem postopku po določbah Stanovanjskega zakona (SZ-1) ali po določbah Družinskega zakonika (DZ). Zaradi navedenega je v tej zadevi sporna stvarna pristojnost sodišča in tudi legitimacija, saj bi moral biti kot stranka v tem postopku obvezno udeležen tudi JSS MOL.

3.Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa in predlaga višjemu sodišču, naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Trditve pritožbe, da ona lahko pridobi v najem in uporabo drugo stanovanje, ne da bi se ji v uporabo določila obravnavana bivalna enota, so izmišljene in prirejene potrebam postopka. Trditve pritožbe o možnosti sklenitve tripartitnega sporazuma nimajo nobene realne osnove in so namenjene le zavlačevanju postopka. Priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Skladno s prvim odstavkom 350. člena ZPP, ki se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo le v ugodilnem delu (točke I - III izreka), saj pritožnik ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje delov sklepa, s katerim predlagateljica ni uspela (to je točki IV in V izreka). Skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP je izpodbijani sklep preizkusilo glede v pritožbi izrecno uveljavljanih kršitev in glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožba v resnici sploh ne izpodbija, sprejelo materialno pravno pravilno odločitev in jo utemeljilo z jasnimi in pravilnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se sklicuje nanje, v nadaljevanju jih bo toliko povzelo, da bo lahko odgovorilo na konkretizirane pritožbene očitke.

6.Udeleženca sta razvezana zakonca, še tudi po razvezi živita v majhni bivalni enoti, katere lastnik je JSS MOL, in sicer na podlagi najemne pogodbe, sklenjene med JSS MOL in predlagateljico, nasprotni udeleženec pa bivalno enoto uporablja kot družinski član (zakonec) najemnice. Za primer, ko se zakonca po razvezi zakonske zveze ne moreta sporazumeti, kdo bo živel v najemnem stanovanju, zakon, in sicer SZ-1 v drugem odstavku 110. člena določa sodno pristojnost za ureditev takega najemnega razmerja po pravilih nepravdnega postopka. Gre za ureditev civilno pravnega razmerja med fizičnima osebama; stališče nasprotnega udeleženca o dolžnosti JSS MOL, da zakoncema po razvezi pomaga urediti njuno stanovanjsko vprašanje, je materialnopravno zmotno. JSS MOL dodeljuje v najem stanovanja in bivalne enote po predpisanem izbirnem postopku na podlagi prijav na razpise. Pravne podlage, ki bi zavezovala JSS MOL, da osebam, ki so uspele na razpisu, dodeli več kot eno bivalno enoto ali stanovanje, ni. Razveza zakonske zveze torej ne more biti razlog za pridobitev novega najemnega stanovanja ali bivalne enote mimo predpisanega postopka. Sodišče prve stopnje je to pojasnilo v 7., 8. in 18. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožba se s temi razlogi ne sooči. Da ni možnosti, da bi se predlagateljica po uspehu na razpisu JSS MOL preselila v stanovanje, nasprotni udeleženec pa bi ostal v bivalni enoti, v kateri živita sedaj oba, je na poziv sodišča glede predloga nasprotnega udeleženca za udeležbo JSS MOL v postopku, slednji povsem nedvoumno pojasnil. Iz dopisa izhaja, da sta bila na 19. javnem razpisu JSS MOL izbrana oba udeleženca skupaj, ker pa sta se razvezala, je potrebno odločiti, kdo bo ostal v bivalni enoti in tisti, ki bo ostal, se bo lahko odločil, ali se bo preselil v neprofitno stanovanje ali pa ostal v bivalni enoti za nedoločen čas. Kot je bilo že pojasnjeno, je v primeru, ko se bivša zakonca ne sporazumeta glede nadaljnje uporabe na podlagi razpisa za najem stanovanja oziroma bivalne enote pridobljenega bivališča, za odločitev skladno s specialno zakonsko določbo pristojno sodišče (drugi odstavek 110. člena SZ-1).

7.Po obrazloženem pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker višje sodišče tudi kršitev, ki jih je dolžno upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni našlo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v za nasprotnega udeleženca neugodnih delih (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 40. členom ZNP-1, po katerem udeleženca postopka krijeta vsak svoje stroške, saj zakon glede ureditve najemnih razmerij po razvezi zakonske zveze ne določa drugače. Pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil.

Zveza:

Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 110, 110/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.