Jedro

Sodišče lahko dovoli izvršbo le na predlog tistega, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upnik (določba prvega odstavka 24. člena ZIZ). Ker iz predlogu priloženega sklepa ne izhaja, da bi bil upnik J.P., predlagane izvršbe ni mogoče dovoliti. Sodišče prve stopnje je pri izdaji sklepa zmotno uporabilo določbo 24. člena ZIZ; saj je izvršbo dovolilo kljub temu, da ena od substančnih predpostavk za dovolitev izvršbe (stvarna legitimacija upnika) ni bila podana.

Izrek

Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi in se predlog za izvršbo zavrne.

Pritožba zoper sklep opr. št. I 2000/00151-7, z dne 20.10.2000 se zavrže. Upnik je dolžan v 15 dneh dolžniku plačati stroške ugovornega postopka v znesku 19.650,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. I 2000/00151, z dne 22.2.2000 dovolilo predlagano izvršbo na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. K 24/97, z dne 29.12.1999 in Ks 6/2000, z dne 17.1.2000. S sklepom opr. št. I 2000/00151-7, z dne 20.10.2000 pa je zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe.

Zoper sklep o izvršbi pravočasno ugovarja dolžnik. V ugovoru pojasnjuje, da je glede na jasen izrek sklepa K 24/97, z dne 29.12.1999 upnik odvetnik A.S. in ne J.P. Zato meni, da je treba predlog za izvršbo zavrniti. Podrejeno dolžnik še navaja, da bi ga moral upnik predhodno pozvati k plačilu priznanega zneska, ker rok plačila v izvršilnem naslovu ni določen. V pravočasni pritožbi zoper sklep opr. št. I 2000/00151-7, z dne 20.10.2000 pa dolžnik navaja, da je izpodbijani sklep preuranjen, saj sodišče ne bi smelo odločiti o predlaganem odlogu, dokler ne bi razčistilo vprašanja, kdo je upnik. Glede samega odloga pa dolžnik meni, da so podani vsaj posebno upravičeni razlogi za odlog po drugem odstavku 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj je dolžnik vložil dve izredni pravni sredstvi zoper izvršilni naslov.

Sodišče prve stopnje je štelo, da ugovor dolžnika ni utemeljen, zato ga je v skladu z določbo drugega odstavka 54. člena ZIZ poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor zoper sklep o izvršbi je utemeljen; za pritožbo pa dolžnik nima pravnega interesa.

V predlogu za izvršbo morajo biti v skladu z določbo prvega odstavka 40. člena ZIZ navedeni: upnik, dolžnik, izvršilni naslov, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe. V skladu z določbo prvega odstavka 41. člena ZIZ pa mora dolžnik predlogu za izvršbo priložiti izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem je potrdilo o izvršiljivosti.

Pritožbeno sodišče najprej opozarja na določbo 93. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) iz katere jasno izhaja, da sodišče o stroških postopka odloči s sodbo ali sklepom, s katerim ustavi kazenski postopek... (1. odstavek 93. člena ZKP). Le če o višini stroškov ni podatkov, izda poseben sklep o višini stroškov, ko se podatki zberejo (2. odstavek 93. člena ZKP). Izvršilni naslov v takšnem primeru predstavljata sodba (v kateri je o stroških odločeno po temelju) in sklep (v katerem je odločeno po višini). Upnik v obravnavani zadevi predlogu za izvršbo tako ni priložil izvršilnega naslova v izvirniku ali overjenem prepisu, s potrdilom o izvršiljivosti.

Poleg tega pa dolžnik v ugovoru pravilno opozarja, da iz sklepa opr. št. K 24/97, z dne 29.12.1999 (priloga A2 v spisu) ne izhaja, da bi bil upnik J.P., saj je v sklepu navedeno, da se odvetniku priznajo izdatki in nagrada za zagovor J.P. ... in je ta znesek dolžan povrniti ... S.Š. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov v celoti vezano. Izvršbo je mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Sodišče pa lahko dovoli izvršbo le na predlog tistega, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upnik (določba prvega odstavka 24. člena ZIZ). Ker iz predlogu priloženega sklepa ne izhaja, da bi bil upnik J.P., predlagane izvršbe ni mogoče dovoliti. Sodišče prve stopnje je pri izdaji sklepa zmotno uporabilo določbo 24. člena ZIZ; saj je izvršbo dovolilo kljub temu, da ena od substančnih predpostavk za dovolitev izvršbe (stvarna legitimacija upnika) ni bila podana. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo.

Ker je pritožbeno sodišče dolžnikovemu ugovoru ugodilo in zavrnilo predlog za izvršbo, dolžnik nima več pravnega interesa za odlog izvršbe, tako tudi ne za vloženo pritožbo zoper sklep s katerim je bil dolžnikov predlog za odlog izvršbe zavrnjen. Ker je pravni interes predpostavka za vsako vloženo pravno sredstvo, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 343. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrglo.

V skladu z določbo 38. člena ZIZ mora upnik dolžniku povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Dolžnikove stroške ugovornega postopka je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo. V skladu z določbo 16. člena Odvetniške tarife je sodišče pri odločanju o povrnitvi stroškov zastopanja upoštevalo vrednost točke po tarifi ob odmeri (90,00 SIT), število točk pa ob opravi posameznega dejanja. Stroške dolžnika predstavljajo: taksa za ugovor v višini 5.250,00 SIT, stroški za sestavo ugovora (priglašenih 150 odvetniških točk) in za poročilo stranki (10 točk). Odločitev o stroških dolžnika v zvezi s pritožbo pa je vsebovana v odločitvi o glavni stvari.