Jedro

Sodišče druge ne soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tudi po delitvi skupnega premoženja (poslovnega deleža) in vpisu tožnice kot družbenice družbe A. d.o.o. stanje v sodnem registru takšno, da ga bi bilo za zagotovitev sodnega varstva, ki ga v tej pravdi uveljavlja tožnica (torej za zavarovanje njene nedenarne terjatve), potrebno ohraniti. Morebitno razpolaganje drugega toženca z njegovim poslovnim deležem (ki ni več predmet skupnega premoženja) ne bi onemogočilo ali ogrozilo realizacije za tožnico ugodne sodne odločbe, katere posledica bi bil izbris sklepov o dokapitalizaciji družbe in vpisa novega družbenika iz sodnega registra. Za uresničitev sodnega varstva, ki ga v predmetnem postopku uveljavlja tožnica, torej ni pomembno kdo je imetnik poslovnega deleža (drugi toženec ali tretji), zato predlagana začasna odredba s prepovedjo njegove odtujitve ali obremenitve za zavarovanje pravnega položaja tožnice ni potrebna in dopustna, zato jo je treba zavrniti že iz tega razloga.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da izrek glasi: „Ugovoru druge tožene stranke se ugodi, sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Pg 81/2022 z dne 14. 7. 2022 razveljavi in predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrne.

Stroški v zvezi s postopkom zavarovanja so nadaljnji pravdni stroški.“

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor druge tožene stranke (v nadaljevanju drugega toženca) zoper sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Pg 81/2022-6 z dne 14. 7. 2022 (točka I izreka). Sklenilo je, da so stroški v zvezi z ugovorom nadaljnji pravdni stroški (točka II izreka).

2. Zoper sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)) pritožuje drugi toženec. Izpodbija zaključek sodišča prve stopnje o izkazani verjetnosti obstoja nedenarne terjatve zaradi neveljavnosti sklepov skupščine in ničnosti vpisov v sodni register (pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ). Meni, da tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) ni aktivno legitimirana za uveljavitev izpodbojnega oziroma ničnostnega zahtevka, ker na dan sprejetja sklepov skupščine ni bila vpisana v sodnem registru kot družbenica družbe. Prav tako je bila tožba vložena po poteku enega meseca po objavi sklepa, torej prepozno. Nadalje meni, da se ureditvena začasna odredba ne more izdati v primeru, da je izpolnjena le predpostavka po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ in da sodišče prve stopnje pogoja reverzibilnosti brez ustreznih navedb predlagatelja ne bi smelo presojati. Vztraja, da tožbeni zahtevek na ničnost oz. izpodbojnost sklepov o povečanju osnovnega kapitala družbe A. d.o.o. in vpisov v sodni register, ni v ničemer povezan s predlagano začasno odredbo, s katero se drugemu tožencu prepoveduje odtujiti in obremeniti njegov poslovni delež in da izdana začasna odredba ni primerno in dopustno sredstvo zavarovanja vtoževane terjatve. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je potrebno ohraniti stanje v sodnem registru, ker bi v primeru razpolaganja drugega toženca s svojim poslovnim deležem imela tožnica težave z realizacijo sodne odločbe. Meni, da pri tem dejstvo, kdo je imetnik drugega dela poslovnega deleža - drugi toženec ali tretji, ni pomembno. Drugi toženec glede na vse navedeno predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ter sklep o začasni odredbi razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, tožnico pa obsodi na plačilo nastalih stroškov zavarovanja in pritožbenih stroškov.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo kot neutemeljene zavrača pritožbene navedbe in opozarja, da je z originarno pridobitvijo poslovnega deleža originarno pridobila korporacijske pravice iz tega poslovnega deleža, tudi članske. Zato je nedvomno izkazana verjetnost terjatve tožnice v predmetnem postopku. Prav tako je izkazana povezava med vtoževano terjatvijo in vsebino začasne odredbe. Sklep o začasni odredbi je bil potreben za dosego namena zavarovanja, t.j. ohranitve obstoječega stanja vpisov v sodnem registru, prav tako pa se njegov izrek ne pokriva z izrekom tožbe. Pritožbo drugega toženca je zato po mnenju tožnice potrebno zavrniti, tožnici pa priznati stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Tako opravljeni preizkus je pokazal, da je izpodbijani sklep zaradi napačne materialnopravne presoje sodišča prve stopnje glede obstoja pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe in posledične zmotne presoje utemeljenosti vloženega ugovora drugega toženca zoper izdano začasno odredbo, materialnopravno nepravilen, kar je narekovalo njegovo spremembo.

6. V obravnavanem gospodarskem sporu je tožnica vložila tožbo na ugotovitev ničnosti (podredno izpodbojnosti) sklepov skupščine o povečanju osnovnega kapitala družbe A. d.o.o.1 in na ugotovitev ničnosti vpisov v sodni register, ki so sledili sprejetim skupščinskim sklepom. Vložila je tudi predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, s katero bi se drugemu tožencu prepovedalo odtujiti in obremeniti poslovni delež v družbi A. d.o.o., zap. št. deleža 152894, prepoved pa bi se zaznamovala sodnem registru. Tožnica je med drugim pojasnjevala, da poslovni delež, pri katerem je sodnem registru kot imetnik vpisan drugi toženec, predstavlja skupno premoženje bivših zakoncev, kar je bilo že pravnomočno ugotovljeno s sodno odločbo, ni pa (ob vložitvi predloga) še bila pravnomočna odločitev o višini deležev na skupnem premoženju. Drugi toženec je z dokapitalizacijo družbe razpolagal s tem poslovnim deležem, ki se je z vstopom novega družbenika v razmerju do osnovnega kapitala zmanjšal (prej je znašal 100% osnovnega kapitala družbe, sedaj pa le 11,38 %), s tem pa je praktično „izvotlil“ upravljalska upravičenja tožnice v zvezi s tem deležem.

7. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 7. 2022 izdalo predlagano začasno odredbo. Presodilo je, da je izkazan verjeten obstoj terjatve tožnice nasproti drugemu tožencu iz naslova 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ker je tožnica s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 15/2018 z dne 10. 5. 2019 pridobila terjatev, da je 100 % poslovni delež v družbi A. d.o.o. njuno skupno premoženje. Ocenilo je, da zatrjevani obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ) ni izkazan, ker uveljavitev terjatve na skupnem premoženju z dokapitalizacijo družbe ni bila onemogočena ali otežena. Zaključilo pa je, da je izkazan pogoj po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj drugi toženec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici, ki čaka le še na potrditev pravnomočnosti sodbe, s katero je določen delež na skupnem premoženju bivših zakoncev.

8. Zoper izdano začasno odredbo je drugi toženec vložil ugovor, v katerem je oporekal izkazanosti pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe, pri čemer je poudaril, da jih je sodišče prve stopnje presojalo v povezavi z zahtevkom za delitev skupnega premoženja iz druge pravde, ne pa z zahtevkom iz predmetne pravde, s katerim predlagana začasna odredba sploh ni povezana. Uveljavljal je tudi neizkazanost in neobrazloženost pogoja reverzibilnosti predlagane regulacijske začasne odredbe.

9. Sodišče prve stopnje je ob prvem odločanju ugovor drugega toženca zavrnilo z obrazložitvijo, da ne dvomi v pravno povezavo med ničnostjo/razveljavitvijo vpisov (spremembe) podatkov pri povečanju osnovnega kapitala družbe A. d.o.o. in terjatvijo tožnice do poslovnega deleža drugega toženca ter da bi bilo naknadno sodno varstvo z ničnostnim in izpodbojnim zahtevkom glede izvotljenosti družbeniških upravičenj brez pomena, če bi drugi toženec poslovni delež prodal tretji osebi. Vztrajalo je tudi pri izkazanosti pogoja iz drugega odstavku 272. člena ZIZ in dodalo, da je v zadevi izpolnjen pogoj reverzibilnosti. Takšno odločitev je sodišče druge stopnje s sklepom I Cpg 76/2023 z dne 23. 3. 2023 razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek z napotkom, da pogoje za izdajo predlagane začasne odredbe presodi v razmerju do terjatve v predmetnem postopku, t.j. terjatve na ničnost oz. izpodbojnost skupščinskih sklepov in vpisov v sodni register, pri tem pa naj upošteva tudi aktualno stanje vpisov v sodnem registru iz katerega izhaja, da je tožnica že dne 4. 10. 2022 na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 15/2018 z dne 11. 3. 2022 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 614/2022 z dne 4. 10. 2022 dosegla delitev skupnega premoženja - poslovnega deleža drugega toženca tako, da se je le-ta razdelil na dva poslovna deleža, katerih imetnika sta drugi toženec in tožnica, vsak v deležu 5,69% osnovnega kapitala, ter v zvezi s tem presodi, ali je glede na to, da poslovni delež, katerega razpolaganje se z začasno odredbo prepoveduje, ni več predmet skupnega premoženja, predlagana začasna odredba sploh (še) primerna in dopustna za zagotovitev sodnega varstva, ki ga v tej pravdi uveljavlja tožnica.

10. Sodišče prve stopnje je ob ponovnem odločanju z izpodbijanim sklepom ugovor drugega toženca zoper izdano začasno odredbo ponovno zavrnilo z obrazložitvijo, da je podan tako objektivni pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe iz prvega odstavka 272. člena ZIZ, t.j. verjetno izkazan obstoj nedenarne terjatve tožnice za uveljavljanje neveljavnosti sklepov skupščine družbe A. d.o.o. in neveljavnosti vpisov v sodni register, kot tudi pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, t.j. da drugi toženec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastala tožnici. Meni, da bi bilo naknadno sodno varstvo z ničnostnim in izpodbojnim zahtevkom brez pomena, če bi drugi toženec svoj poslovni delež prodal tretjemu, ki ni stranka tega postopka. Presodilo je tudi, da je učinek prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža v primeru razveljavitve začasne odredbe odpravljiv (t.i. pogoj reverzibilnosti).

11. Po oceni sodišča druge stopnje drugi toženec sprejeto odločitev utemeljeno graja kot zmotno. Sodišče druge ne soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tudi po delitvi skupnega premoženja (poslovnega deleža) in vpisu tožnice kot družbenice družbe A. d.o.o. stanje v sodnem registru takšno, da ga bi bilo za zagotovitev sodnega varstva, ki ga v tej pravdi uveljavlja tožnica (torej za zavarovanje njene nedenarne terjatve), potrebno ohraniti tako, da se drugemu tožencu z začasno odredbo prepove razpolaganje z njemu lastnim poslovnim deležem. Morebitno razpolaganje drugega toženca z njegovim poslovnim deležem (ki ni več predmet skupnega premoženja) ne bi onemogočilo ali ogrozilo realizacije za tožnico ugodne sodne odločbe, katere posledica bi bil izbris sklepov o dokapitalizaciji družbe in vpisa novega družbenika iz sodnega registra. Po prenehanju poslovnega deleža novega družbenika in njegovem izbrisu iz sodnega registra bi namreč delež preostalih dveh družbenikov (tožnice in drugega toženca ali tretjega) v razmerju do osnovnega kapitala znašal 50%, s čimer bi tožnica dosegla cilj, ki ga zasleduje s predmetno pravdo, t.j. 50% udeležbo v družbi A. d.o.o. 12. Za uresničitev sodnega varstva, ki ga v predmetnem postopku uveljavlja tožnica, torej ni pomembno kdo je imetnik poslovnega deleža zap. št. 152894 (drugi toženec ali tretji), zato predlagana začasna odredba s prepovedjo njegove odtujitve ali obremenitve za zavarovanje pravnega položaja tožnice ni potrebna in dopustna, zato jo je treba zavrniti že iz tega razloga. S pritožbenimi navedbami glede izkazanosti preostalih pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe se zato sodišče druge stopnje ni ukvarjalo, saj za sprejeto odločitev niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi drugega toženca ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ), tako da je ugovoru drugega toženca zoper sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Pg 81/2022-6 z dne 14. 7. 2022 ugodilo, citirani sklep o začasni odredbi razveljavilo in predlog tožnice za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Sklenilo je, da so stroški postopka zavarovanja in stroški pritožbenega postopka nadaljnji pravdni stroški, o katerih bo odločeno s končno odločbo.

1 Dokapitalizacija družbe s stvarnim vložkom, ki ga je zagotovil B. B. kot nov družbenik, ki je prevzel nov poslovni delež zap. št. 291901 v višini 88,62% osnovnega kapitala družbe.