Jedro

Ker odgovor na pritožbo glede na izpodbijano odločitev, vsebino pritožbe in vsebino odgovora, ni bil v ničemer potreben (ni ne dodal ne ovrgel nobenega relevantnega argumenta), toženec ni upravičen do povračila stroškov v zvezi z njim.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije stroške svojega odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku, ter tožencu naložilo, da tožniku plača 11.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2011 dalje do plačila. Tožencu je naložilo v plačilo tudi 1002,96 EUR pravdnih stroškov tožnika v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje.

2. Proti sodbi se je pritožil toženec brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov in predloga. V delno nerazumljivi lastnoročni pritožbi navaja, da je naredil uslugo E. A., od katerega je tožnik avto tudi kupil, sam pa z njim nima nič. Avto je bilo kupljeno od M. U., ki je potrebovala denar.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril, predlagal njeno zavrnitev ter opredelil svoje stroške v zvezi s podanim odgovorom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopenjskega sodišča, da so v obravnavanem primeru podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Na podlagi 1. odst. 318. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izda sodišče zamudno sodbo (ob odsotnosti pravočasnega odgovora na tožbo), če utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, če dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sama tožeča stranka oziroma s splošno znanimi dejstvi, in če ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.

6. Toženec na pravilno vročeno pritožbo ni odgovoril, kar smiselno sam priznava, zato se šteje, da so v tožbi navedena dejstva resnična. Tožnikova tožba je sklepčna: po materialnem pravu iz tožbenih navedb izhaja želena pravna posledica. Tožnik trdi, da je od toženca kupil osebni avto, za katerega se je izkazalo, da ni toženčev, pač pa je ukraden, kar je toženec moral vedeti, avto pa je bil tožniku odvzet (zasežen). Tožnik je toženca o tem obvestil in zahteval vračilo kupnine.

7. Prodajalec je s prodajno pogodbo kupcu zavezan prodano stvar izročiti tako, da kupec na njej pridobi lastninsko pravico (1. odst. 435. čl. Obligacijskega zakonika, OZ). Prodajalec za pravne napake stvari odgovarja (1. odst. 488. čl. ZPP). Če se pokaže, da si tretji lasti kakšno pravico na stvari, mora kupec o tem obvestiti prodajalca, razen če mu je to že znano, in zahtevati od njega, da stvar v primernem roku oprosti take pravice ali zahteve; če pa so predmet pogodbe stvari, določene po vrsti, mu mora izročiti drugo stvar brez pravne napake (489. čl. OZ). Če prodajalec ne ravna po kupčevi zahtevi in kdo kupcu stvar vzame, je pogodba razdrta po samem zakonu; če pa je kupčeva pravica zmanjšana ali omejena, sme kupec po svoji izbiri odstopiti od pogodbe ali zahtevati sorazmerno znižanje kupnine (1. odst. 491. čl. OZ).

8. Podani so tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe. Trditve v tožbi niso v nasprotju niti dokazi, ki jih je predložil tožnik, niti s splošno znanimi dejstvi, poleg tega pa tudi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.

9. Pritožba torej ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa pri preizkusu sodbe sodišča prve stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo (353. čl. ZPP).

10. Pritožnik svojih pritožbenih stroškov ni opredelil, odgovor na pritožbo pa glede na izpodbijano odločitev, vsebino pritožbe in vsebino odgovora ni bil v ničemer potreben (ni ne dodal ne ovrgel nobenega relevantnega argumenta), zato tožnik ni upravičen do povračila stroškov v zvezi z njim (155. čl. ZPP).