Jedro

Če je dolžnik odplačno razpolagal s svojim premoženjem v škodo upnikov in ob tem vedel ali mogel vedeti, da jim s tem škoduje, ali če je pridobitelj (odplačnega dolžnikovega razpolaganja) vedel ali mogel vedeti, da dolžnik ravna v škodo svojih upnikov, mora upnik vložiti tožbo v roku enega leta od dolžnikovega odplačnega razpolaganja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, ki jo je tožeča stranka vložila dne 15.10. 2001 in z njo zahtevala od sodišča, naj ugotovi, da je kupna pogodba, ki sta jo sklenila D.T. in toženka dne 23.11.1998, proti toženki neučinkovita in da je toženka dolžna dovoliti izvršbo na svoje premoženje, ki ga je pridobila na podlagi kupne pogodbe, za poplačilo tožničine izvršljive terjatve. Sodišče je presodilo, da je tožeča stranka tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj vložila po preteku prekluzivnega roka. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper tako pravnomočno odločbo je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo "iz razlogov, določenih v 370. členu ZPP". V njej trdi, da je res vložila tožbo po preteku enoletnega roka, vendar je treba uporabiti triletni rok za presojo pravočasne vložitve obravnavane tožbe. Trdi, da zakon ne deli roka glede na kriterij odplačnega ali neodplačnega razpolaganja dolžnika. Enoletni rok je predviden za primere iz prvega odstavka 281. člena ZOR, za vse ostale primere pa je določen triletni rok. Obravnavani primer je treba šteti med triletne, ker je sklenjen med sorodniki v ravni vrsti. Sklicuje se na komentar ZOR dr. Stojana Cigoja iz leta 1978 in poudarja, da je sedaj ostala brez sodnega varstva in da zakon ne deli roka, v katerem se lahko vloži tožba, na primere odplačnega in primere neodplačnega razpolaganja. Tožeča stranka trdi, da gre za posel med sorodniki v ravni vrsti in da je rok za vložitev tožbe v takem primeru trileten.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 36/2004 - prečiščeno besedilo, ZPP).

Revizija ni utemeljena.

V reviziji tožeča stranka ni obrazložila nobene sicer uvodoma zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, revizijsko sodišče pa na njih ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP). Zato le-teh ni preizkusilo.

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je v skladu z 281. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št.29/78 do 57/89, ZOR) pogojeno na več načinov: odplačno razpolaganje je dovoljeno izpodbijati, če je dolžnik ob razpolaganju vedel ali mogel vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom, ali če je tretja oseba (pridobitelj) to vedela ali mogla vedeti (prvi odstavek). V drugem odstavku je zakon postavil domnevo, da je sorodnikom do določenega kolena znano, da dolžnik ravna v škodo svojih upnikov. V tretjem odstavku je posebej določil, da je dovoljeno izpodbijati tudi neodplačno dolžnikovo razpolaganje s premoženjem in da se pri takem razpolaganju šteje, da je dolžnik vedel za škodljivost svojega razpolaganja ter da za utemeljenost izpodbijanja takega dolžnikovega ravnanja ni treba, da pridobitelj ve za škodljivost dolžnikovega ravnanja. Končno je zakon v četrtem odstavku navedenega člena še posebej določil, da je odpoved dediščini šteti za neodplačno razpolaganje. V 285. členu ZOR je določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo za izpodbijanje: v primeru iz prvega odstavka 281. člena v enem letu, sicer pa v treh letih. Povedano drugače: če je dolžnik odplačno razpolagal s svojim premoženjem v škodo upnikov in ob tem vedel ali mogel vedeti, da jim s tem škoduje, ali če je pridobitelj (odplačnega dolžnikovega razpolaganja) vedel ali mogel vedeti, da dolžnik ravna v škodo svojih upnikov, mora upnik vložiti tožbo v roku enega leta od dolžnikovega odplačnega razpolaganja.

Kupna pogodba je bila sklenjena 23. 11. 1998, tožbo pa je tožeča stranka vložila 15. 10. 2001 neposredno pri sodišču prve stopnje. Sklenitev kupne pogodbe je brez dvoma odplačno razpolaganje. Tako razpolaganje obravnava ZOR v prvem in drugem odstavku 281. člena, medtem ko v tretjem in četrtem ureja neodplačna razpolaganja. Ureja tudi dokazno breme. Celotno sistematiko 281. člena ZOR je celovito in pravilno razložilo že pritožbeno sodišče. Glede na določbo 285. člena ZOR to pomeni, da je rok za vložitev tožbe za izpodbijanje odplačnega dolžnikovega razpolaganja eno leto - ne glede na to, ali je pridobitelj sorodnik ali ne. Pokaže se, da je sodišče druge stopnje materialno pravo povsem pravilno uporabilo in da so revizijske trditve napačne. Ob tem je treba pojasniti še, da komentar kateregakoli zakona ni pravni predpis, po katerem je sodišče dolžno soditi. V procesu sojenja je sodišče dolžno, poleg pravilne uporabe procesnih predpisov, svojo odločitev opreti na pravilno uporabo materialnega prava. Komentarji zakonov so mu pri tem lahko le v pomoč.

Revizijsko sodišče je presodilo, da je bilo materialno pravo v tej zadevi pravilno uporabljeno in da revizijski očitki niso utemeljeni. Zato je moralo neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).