Jedro

Na zahtevo stranke se lahko ustavi le tisti upravni postopek, ki se je na zahtevo stranke tudi začel, to pa niso inšpekcijski postopki, ki se vedno začnejo po uradni dolžnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 27. 1. 2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana z dne 25. 7. 2003, s katerim je bil zavržen predlog tožeče stranke za ustavitev postopka, saj tožeča stranka ni stranka v postopku.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožeča stranka skupaj dne 31. 3. 2003 vložila pri prvostopenjskem upravnem organu predlog za ustavitev inšpekcijskega postopka zoper tožečo stranko in A.A. Prvostopenjski upravni organ je dne 30. 7. 2003 izdal odločbo, s katero je inšpekcijskima zavezancema A.A. in B.B. prepovedal uporabo gostinskega lokala ... in 17 parkirnih mest, ker sta ga uporabljala brez ustreznega uporabnega dovoljenja. Kot izhaja iz upravnih spisov, je odločba z dne 30. 7. 2003 posledica prejšnjih upravnih postopkov (izdaja lokacijskega dovoljenja, izdaja gradbenega dovoljenja, zavrnitev zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja), katerih stranki sta bila A.A. in B.B. Inšpekcijski postopek je tako tekel proti njima in ne proti tožeči stranki, tožeča stranka pa ne more predlagati ustavitve inšpekcijskega postopka, če ni stranka le tega (2. točka prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP; Ur. l. RS, št. 80/99, 70/2000 in 52/2002). Izrek izpodbijane odločbe je jasen in določen. Odločba Upravne enote Ljubljana z dne 8. 6. 2001 o tem, da tožeča stranka izpolnjuje vse pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti (na podlagi Zakona o gospodarskih družbah – ZGD), pa na pridobitev uporabnega dovoljenja po Zakonu o graditvi objektov – ZGO-1 ne vpliva.

3. Zoper izpodbijano sodbo tožeča stranka vlaga revizijo, prej pritožbo, iz vseh razlogov po prvem odstavku 72. člena ZUS. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje. Navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti glavno obravnavo in zaslišati direktorja tožeče stranke. Tožeča stranka je imela svoj pravni interes za udeležbo v postopku, saj se je inšpekcijski pregled opravljal v prostorih, v katerih opravlja svojo poslovno dejavnost gostinstva in organizacije prireditev. Zatrjuje kršitev Ustave RS po 33. in 74. členu.

4. Tožena stranka na revizijo, prej pritožbo, ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih pravnih sredstvih odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je opravljena tudi sodna presoja revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje v zvezi z zavrženjem predloga tožeče stranke za ustavitev inšpekcijskega postopka pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Določba 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP določa, da upravni organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Glede na podatke iz upravnega spisa in inšpekcijsko odločbo z dne 30. 7. 2003 iz inšpekcijskega postopka, za katerega je tožeča stranka predlagala ustavitev postopka, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnica ni bila stranka upravnega postopka. Ustavitev upravnega postopka, ki teče na zahtevo stranke pa lahko zahteva le stranka; inšpekcijski postopek, ki teče po uradni dolžnosti pa lahko ustavi le organ, ni ga mogoče ustaviti niti na zahtevo stranke. To je pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče. 9. Revizijski ugovori o kršitvi ustavnih pravic, ki jih je presodilo že sodišče prve stopnje, so pravno neupoštevni v tem sporu, saj je v obravnavani zadevi odločilno ali je mogoče upravni postopek začet po uradni dolžnosti dopustno ustaviti na zahtevo stranke, in kdo je stranka inšpekcijskega postopka.

10. Po določbi 2. odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 1. točko 1. odstavka 85. člena ZUS-1 se opustitev glavne obravnave pred prvostopenjskim sodiščem šteje za bistveno kršitev določb postopka le, če je bila ta opustitev v nasprotju z ZUS-1, pa je to vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Takšna kršitev določb ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ni podana, do enakega sklepa pa pripelje tudi uporaba 4. odstavka 72. člena v zvezi z 2. odstavkom 50. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje. Tožeča stranka je v tožbi predlagala izvedbo dokaza z zaslišanjem direktorja tožeče stranke, vendar to tudi po presoji revizijskega sodišča ne bi vplivalo na odločitev v obravnavani zadevi, v kateri je bilo odločilno pravno vprašanje, ali ima tožeča stranka pravni interes za sodelovanje v inšpekcijskem postopku v skladu z ZUP. Ker tako sodišče prve stopnje ni izdalo sodbe brez glavne obravnave v nasprotju z zakonom, ni podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.