Jedro

Tožeča stranka tudi s sklicevanjem na zatrjevane grožnje geodeta ne more biti uspešna. Kadar meja med strankami postopka urejanja in evidentiranja meje ostane sporna, postopek teče v skladu z zgoraj povzetimi določbami ZEN in tega ni mogoče šteti kot grožnjo, sicer pa je napake izjave volje glede poteka predlagane meje mogoče uveljavljati le v pravdnem postopku (tretji odstavek 36. člena ZEN). Tako tožeča stranka ugotovitev iz zapisnika ne more ovreči s sklicevanjem na dopis, ki ga je naslovila na Inšpektorat RS za okolje in pristor.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila v katastrski občini ... kot urejena evidentirana meja (del meje) parc. št. 311/1 s sosednjimi parcelami št. 49, 50/1, 53, 55/1, 60/1 in 67 (1. točka izreka). Grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami je obvezna priloga tega akta (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je Geodetsko podjetje A. d.o.o. po pooblastilu Občine B. dne 8. 5. 2015 na Območni geodetski upravi Ptuj vložilo zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje zgoraj navedenih parcel v k.o. ... Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru izdelalo zgoraj navedeno geodetsko podjetje, elaborat pa je potrdil odgovorni geodet C.C. Občina B. je vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje kot upravljavka javne poti, št. JP-983021 s parc. št. 311/1. Kot stranke v postopku so sodelovali lastniki zgoraj navedenih parcel, med njimi tožnik kot lastnik parcel št. 55/1 in 60/1 k.o. ... Vse stranke so na mejni obravnavi dne 25. 4. 2013 in 7. 4. 2015 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Prvostopni organ je tako ugotovil, da ni razlogov za zavrženje ali zavrnitev vloge po 35. členu ZEN, saj podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje. Glede na to je prvostopni organ v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZEN odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

3. Tožnik se je zoper to odločbo pritožil, Ministrstvo za okolje in prostor pa je kot drugostopni organ z v uvodu navedeno odločbo njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da se postopek ureditve meje izvaja po določbah ZEN, strokovna podlaga pa je elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje. Na podlagi podane zahteve za uvedbo postopka evidentiranja meje sta bili dne 25. 4. 2013 in 7. 4. 2015 opravljeni mejni obravnavi, na katerih so imeli vsi lastniki obravnavanih in sosednjih parcel možnost udeležbe. Drugostopni organ ugotavlja, da so se mejne obravnave dne 7. 4. 2015, na kateri se je med drugim urejala meja med parcelo št. 311/1 ter sosednjima parcelama št. 60/1 (v lasti tožnika) in št. 67 (v solasti D.D. in E.E.), udeležili vsi lastniki navedenih zemljišč. Iz zapisnika mejne obravnave je razvidno, da se je najprej urejala tromeja med parcelami 311/1, 67 in 60/1, vse v k.o. ..., pri čemer so se stranke dogovorile, da se tromeja omenjenih parcel uredi v točki 1, vse stranke pa so zapisnik mejne obravnave v tej zvezi podpisale. V nadaljevanju se je urejala meja med parcelo št. 311/1 in 60/1 in se je po dejanskem stanju odmerila obstoječa javna pot JP-983021 z ureditvijo parcelnih meja cestne parcele 311/1 s sosednjo parcelo 60/1 od točke 1 do točk 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15 in 17. Z upoštevanjem meritev z dne 25. 4. 2013 je bila urejena meja med parcelama št. 311/1 in 50/1 od točke 14 do točke 2. Razen tega se je urejala meja med parcelo št. 311 in sosednjimi parcelami 50/1 in 53 (obe v lasti F.F.) ter 55/1 (v lasti tožnika), in sicer od točke 2 do točk 4, 6, 8, 10, 12, 114, 16 in 18, kot je razvidno iz skice, ki je del priloženega elaborata. S tako urejeno mejo so se prisotni mejaši na mejni obravnavi dne 7. 4. 2015 strinjali, zapisnik jim je bil prebran, kar so potrdili s svojimi podpisi. Glede na to tudi drugostopni organ ocenjuje, da je bila prvostopna odločitev pravilna, pritožbene navedbe zavrača kot neutemeljene in pojasnjuje, da se v upravnem postopku zgolj ugotavlja potek meje na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje pa je možno dokazovati le v sodnem postopku. Tako ima tožnik ne glede na ugotovitve poteka katastrske meje v upravnem postopku še vedno možnost, da zanj sporno mejo uredi drugače v sodnem postopku. V primeru, da bo v sodnem postopku ugotovljena drugačna meja, se lahko na podlagi pravnomočne sodne odločbe zahteva sprememba poteka meja v zemljiškem katastru.

4. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Prvo navedeni razlog utemeljuje s tem, da je Upravna enota Ptuj dne 13. 10. 2008 tožeči stranki izdala gradbeno dovoljenje št. 351-501/2008-11 za objekt 1 - sprememba namembnosti v objekt za kmečki turizem in prizidavo k obstoječemu objektu in za objekt 2 - sprememba namembnosti iz gospodarskega poslopja v stanovanjski objekt in legalizacijo prizidave k obstoječemu objektu na zemljišču s parc. št. 60/1 in 60/2, obe k.o. ... Navedeno gradbeno dovoljenje je postalo pravnomočno in izvršljivo, to pa daje tožeči stranki pravico, da gradi v okviru pogojev, ki so v njem določeni. Tožeča stranka je z gradnjo objektov že začela, ni pa uspela začeti z gradnjo parkirnih prostorov, saj jo pri tem ovira v tem upravnem sporu izpodbijana odločba. Meja, kot je urejena v zadevni odločbi in zamejičena v naravi, namreč ni skladna s podatki in stanjem v zemljiškem katastru in dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Urejena meja sedaj poteka po zemljišču tožeče stranke, to je parceli št. 60/1 k.o. .., in tudi po delu zemljišča, na katerem je tožeča stranka nameravala graditi parkirišča za objekta 1 in 2. Glede na to določena meja neupravičeno posega v pravnomočno pridobljeno pravico tožeče stranke, da na tem delu zemljišča zgradi površine, ki bodo namenjene parkiranju vozil. 5. Tožeča stranka dodaja, da na mejni obravnavi, ki je bila opravljena 25. 4. 2013 ter dne 7. 4. 2015 s predlagano mejo ni soglašala in izjave o strinjanju s potekom predlagane meje ni želela podpisati. Menila je, da se bo meja v postopku uredila v skladu s podatki iz zemljiškega katastra in je tudi izrecno ugovarjala meritvam, ki so bile izvedene na mejni obravnavi 25. 4. 2013 ter dne 7. 4. 2015. Navedeno izhaja tudi iz dopisa, ki ga je tožeča stranka naslovila na Inšpektorat RS za okolje in prostor. Tožeča stranka je izjavo o strinjanju s potekom meje podpisala zgolj zato, ker je bila pod vplivom grožnje pooblaščenega geodeta C.C., ki je na mejni obravnavi izjavil, da bo v primeru nepodpisanega zapisnika postavljene mejnike odstavil. Tožeča stranka tako zatrjuje, da izpodbijana odločba posega v že pridobljeno pravico tožeče stranke, da na zemljiščih s parcelno št. 60/1 in 60/2, obe k.o. ... prične z gradnjo manj zahtevnih objektov, kot izhaja iz gradbenega dovoljenja z dne 13. 10. 2008. 6. Glede zatrjevanega očitka nepravilne uporabe materialnega prava tožeča stranka navaja, da v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje ni mogoče evidentirati meje, ki bi se razlikovala od podatkov zemljiškega katastra. V konkretnem primeru pa meja med parcelo št. 311/1 in sosednjimi parcelami 49, 50/1, 53, 55/1, 60/1 in 67 ni pravilno urejena, ker meja oziroma mejne točke niso določene skladno s katastrsko mejo. Urejena meja namreč poteka po delu zemljišča tožeče stranke, ki je za gradnjo objektov na tem delu zemljišča pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje.

7. Glede ugovora bistvene kršitve določb postopka pa tožeča stranka navaja, da izpodbijana odločba ne vsebuje navedb o tem, da je tožeča stranka na mejni obravnavi izrecno ugovarjala predlagani meji, kar sicer izkazuje dopis tožeče stranke, ki ga je slednja v bran svojim pravicam naslovila na Inšpektorat RS za okolje in prostor. Nenavadno je, da je bila prva mejna obravnava opravljena v letu 2013, druga pa šele dve leti kasneje v letu 2015. Glede na to bi morala tožena stranka v obravnavnem primeru opraviti ustno obravnavo, ko bi tudi po tej opravljeni ustni obravnavi meja ostala sporna, pa bi morala v skladu z 39. členom ZEN tožečo stranko pozvati, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva začne sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. Glede na to tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

8. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

9. Odgovor na tožbo je vložil F.F., v tem upravnem sporu prizadeta stranka v smislu 3. alineje 18. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev.

10. Tožeča stranka vztraja pri svojih navedbah in stališčih tudi v vloženi pripravljalni vlogi, kjer dodaja, da sama na mejni obravnavi dne 25. 4. 2013 sploh ni bila prisotna in zaradi tega ne more povedati, kaj se je na njej dogajalo.

11. Tožba ni utemeljena.

12. Izpodbijana odločba je bila izdana v postopku evidentiranja meje na podlagi določb ZEN. Postopek evidentiranja meje se uvede na zahtevo lastnika parcele (28. člen ZEN) na podlagi elaborata, ki ga izdela geodetsko podjetje (29. člen ZEN). Elaborat ureditve meje mora poleg predloga evidentiranja meje vsebovati tudi zapisnik mejne obravnave. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Če se meja, ki so jo pokazali lastniki parcel (pokazana meja), razlikuje od predlagane meje, vsebuje elaborat ureditve meje tudi prikaz poteka pokazane meje (drugi odstavek 29. člena ZEN).

13. Mejna obravnava se opravi v skladu z določili 30. in 31. člena ZEN. Geodetsko podjetje mora vabiti na mejno obravnavo lastnika parcele, katere meja se ureja in lastnike sosednjih parcel (tretji odstavek 30. člena ZEN). Na mejni obravnavi lastniki sosednjih parcel za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi (prvi odstavek 31. člena ZEN). Če se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, mora geodet lastnike parcel iz prvega odstavka tega člena na to opozoriti in jim pojasniti, da v zemljiški kataster ni mogoče kot urejene evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Pri tem jim mora pokazati potek meje po podatkih zemljiškega katastra in jih opozoriti na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov ter v primeru, ko se lastniki ne sporazumejo o meji, postopati v skladu s petim odstavkom 31. člena ZEN (tretji odstavek 31. člena ZEN). Če se pokazana meja ne razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra in lastniki sosednjih parcel soglašajo o poteku meje, geodet pokazano mejo izmeri in jo prikaže v elaboratu ureditve meje kot predlagano mejo (četrti odstavek 31. člena ZEN). Če se pokazane meje ne razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra, vendar lastniki parcel ne soglašajo z njenim potekom, si mora geodet prizadevati za sporazum z njimi. Če ga ne more doseči, določi potek predlagane meje geodet. Lastniki parcel, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo določi geodet, morajo pokazati svojo mejo. Če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo. Geodet izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže pokazane meje in predlagano mejo (peti odstavek 31. člena ZEN). Če se kateri od lastnikov ne udeleži mejne obravnave, kljub temu, da je bil nanjo pravilno vabljen, se lahko mejna obravnava opravi brez njega. V tem primeru se izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže predlagana in pokazana meja, če prisotni lastniki ne soglašajo s predlagano mejo (sedmi odstavek 31. člena ZEN).

14. Zapisnik mejne obravnave je sestavni del elaborata ureditve meje (prvi odstavek 32. člena ZEN). Zapisnik mejne obravnave podpišejo geodet, ki je vodil mejno obravnavo, in lastniki. Vanj se vpišejo tudi vse pripombe, ki jih dajo lastniki o poteku postopka mejne obravnave oziroma na zapisnik (tretji odstavek 32. člena ZEN).

15. Ob vložitvi zahteve za evidentiranje urejene meje mora biti stanje, prikazano v elaboratu ureditve meje pred ureditvijo meje enako stanju, evidentiranem v zemljiškem katastru na dan vložitve zahteve (prvi odstavek 33. člena ZEN). Lastnik lahko pooblasti geodetsko podjetje, ki je izdelalo elaborat, oziroma osebo, ki dela pri tem podjetju, da vloži zahtevo za uvedbo postopka (drugi odstavek 34. člena ZEN). Geodetska uprava po prejemu zahteve najprej preizkusi ali elaborat vsebuje vse predpisane sestavine in ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru (prvi odstavek 35. člena ZEN). Če geodetska uprava ne zavrže oziroma zavrne zahteve za evidentiranje urejene meje, povabi lastnike, ki se niso udeležili mejne obravnave, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje. Vabilo se vroči z osebnim vročanjem na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 36. člena ZEN). Napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavlja v pravdnem postopku (tretji odstavek 36. člena ZEN).

16. Če je v elaboratu ureditve meje, poleg predlagane, prikazana ena ali več pokazanih mej ali če je lastnik iz prvega odstavka 36. člena ZEN izjavil, da se ne strinja z mejo, kakršna je predlagana v elaboratu ureditve meje, geodetska uprava opravi ustno obravnavo v uradnih prostorih, na katero se vabijo lastniki parcel, za katere je v elaboratu ureditve meje, poleg predlagane, prikazana pokazana meja in lastniki iz prvega odstavka 36. člena ZEN, ki so pisno izjavili, da se s potekom meje, kakršna je predlagana v elaboratu ureditve meje, ne strinjajo (prvi in drugi odstavek 37. člena ZEN).

17. Geodetska uprava o zahtevi za evidentiranje urejene meje odloči z odločbo (prvi odstavek 40. člena ZEN). Če geodetska uprava ugotovi, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena ZEN in ni zahtevana dopolnitev elaborata ter da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o evidentiranju urejene meje (drugi odstavek 40. člena ZEN). V izreku odločbe o evidentiranju urejene meje se navede parcela, katere meje se evidentira kot urejena in sosednje parcele, obvezna priloga pa je tudi grafični prikaz evidentirane meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami (tretji odstavek 40. člena ZEN). Na podlagi dokončne odločbe geodetske uprave o evidentiranju urejene meje se meja v zemljiškem katastru vpiše kot urejena (prvi odstavek 41. člena ZEN).

18. V obravnavani zadevi je geodetsko podjetje po pooblastilu Občine B. vložilo zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje, kateri je bil priložen elaborat, ki ga je izdelalo to geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave. Takšen elaborat je strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje. V obravnavanem primeru sta bili opravljeni dve mejni obravnavi, to je 25. 4. 2013 in 7. 4. 2015, in kot izhaja iz podatkov spisa, tožeča stranka na obravnavo dne 25. 4. 2013 ni bila vabljena. Iz zapisnika o tej mejni obravnavi je razvidno, da se je takrat urejala meja med javno potjo s parc. št. 311/1 in parcelami 50/1, 53 in 49, vse k.o. ..., od katerih nobena ni v tožnikovi lasti. Bil pa je tožnik vabljen na mejno obravnavo dne 7. 4. 2015, ko se je urejala meja s parcelami, katerih lastnik je tožnik, to je 55/1 in 60/1, obe k.o. ...

19. S strani geodeta predlagano mejo med parc. št. 311/1 in sosednjimi parcelami št. 49, 50/1, 53, 55/1, 60/1 in 67 so se, kot izhaja iz zapisnika in je zgoraj povzeto, vsi mejaši strinjali. Glede na to se tudi sodišče strinja z zaključkom prvostopnega in drugostopnega organa, da ni bilo razlogov za zavrženje ali zavrnitev zahteve za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje po 35. členu ZEN ter da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe po skrajšanem ugotovitvenem postopku (drugi odstavek 40. člena ZEN). Tožbenim navedbam, da bi moral prvostopni organ opraviti ustno obravnavo, ni mogoče pritrditi. Ta se namreč opravi v primeru, ko je v elaboratu poleg predlagane prikazanih še ena ali več pokazanih mej ali, ko lastnik, ki se ni udeležil mejne obravnave, izjavi, da se z mejo ne strinja. V obravnavani zadevi pa takšne situacije ni bilo, saj so se mejne obravnave dne 7. 4. 2015 udeležili vsi lastniki zemljišč, ki so se s predlagano mejo strinjali. Glede na to ni bilo razloga za opravo ustne obravnave niti za poziv strankam, da začnejo sodni postopek.

20. Tožeča stranka tudi s sklicevanjem na zatrjevane grožnje geodeta ne more biti uspešna. Kadar meja med strankami postopka urejanja in evidentiranja meje ostane sporna, postopek teče v skladu z zgoraj povzetimi določbami ZEN in tega ni mogoče šteti kot grožnjo, sicer pa je napake izjave volje glede poteka predlagane meje mogoče uveljavljati le v pravdnem postopku (tretji odstavek 36. člena ZEN). Tako tožeča stranka ugotovitev iz zapisnika ne more ovreči s sklicevanjem na dopis, ki ga je naslovila na Inšpektorat RS za okolje in pristor.

21. Po obrazloženem in glede na strinjanje lastnikov na mejni obravnavi o predlagani meji so v tem upravnem sporu neupoštevne tudi tožbene navedbe o tem, da predlagana meja odstopa od katastrske meje. Prav tako na odločitev ne vpliva v letu 2008 izdano gradbeno dovoljenje. Meja se ureja in evidentira v skladu z določbami ZEN, pri tem pa je odločilna meja po podatkih zemljiškega katastra in strinjanje lastnikov s tako predlagano mejo. Izdano gradbeno dovoljenje (glede na strinjanje lastnikov) na to ne vpliva, glede na dejansko situacijo pa je mogoče zahtevati tudi spremembo gradbenega dovoljenja.

22. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 23. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.