Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Očitkov na račun ravnanja sodišča na glavni obravnavi ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.
Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.
Med pravdnima strankama je pri Okrajnem sodišču v Trebnjem v teku pravdni postopek zaradi plačila odškodnine. Tožena stranka je 12.3.2008 vložila predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ker "23.10.2007 na obravnavi ni smela izražati svojih čustev, če pa je že kaj rekla, se to ni podalo na zapisnik".
Predlog ni utemeljen.
Krajevna in stvarna pristojnost sodišča za odločanje v pravdnem postopku je urejena z določbami Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 - ur. p. b., v nadaljevanju ZPP), ki so v pretežnem delu kogentne narave. Določitev drugega stvarno pristojnega sodišča na predlog stranke ali pristojnega sodišča v skladu s 67. členom ZPP je zato izjema, ki jo je treba restriktivno interpretirati. Glavni namen delegacije pristojnosti je v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Okoliščin, ki bi kazale na možnost lažje (hitrejše in cenejše) izvedbe konkretnega pravdnega postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem, predlagatelj v predlogu ne zatrjuje. Očitkov na račun ravnanja sodišča na glavni obravnavi pa tudi ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.