Jedro

Na pravilnost sprejete odločitve ne vpliva pritožbeno sklicevanje dolžnika na 25. člen Ustave RS. Smisel te določbe je, da zagotavlja pravico do pravnega sredstva zoper odločbe, s katerimi se odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih posameznika in da lahko posameznik z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani svoje pravne koristi. Navedeni člen Ustave torej zagotavlja meritorno (vsebinsko) oceno pravilnosti prvostopenjske oblastne odločitve.1 S sklepom o pristopu predmetnega izvršilnega postopka, ki je v teku na nepremičnini dolžnika, k drugemu izvršilnemu postopku, ki je bil v teku na isti nepremičnini že pred tem (I 217/2016), ni bilo odločeno o dolžnikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, ampak o procesnih vprašanjih v zvezi z vodenjem postopka izvršbe na nepremičnini. Gre za specifičen način združitve postopkov izvršbe, katerih predmet sta isti nepremičnini, ki jo utemeljujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka. Na ta način se namreč prepreči podvajanje izvršilnih dejanj kot so npr. cenitev in dražba nepremičnin (171. člen ZIZ). Takšna ureditev pa izhaja tudi iz izhodišča, da je ista nepremičnina v izvršilnem postopku lahko prodana le enkrat, zaradi česar je smiselno, da se po dovolitvi izvršbe na nepremičnino izvršilna dejanja, ki so namenjena prodaji nepremičnine, v vseh postopkih, v katerih je dovoljena izvršba na isto nepremičnino, opravijo le enkrat. Z odločitvijo sodišča prve stopnje o pristopu ni bilo v ničemer poseženo v dolžnikove ustavno varovane pravice, dolžnik pa bo imel v nadaljevanju postopka, ki se bo vodil v zvezi s prodajo njegovih nepremičnin, neodvisno od sprejete odločitve o pristopu možnost, da bo v skladu z določbami ZIZ z vložitvijo ustreznih pravnih sredstev zoper odločbe sodišča, s katerimi bo odločeno o njegovih pravicah ali dolžnostih, učinkovito branil in varoval svoje pravne interese.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrglo vlogo drugega dolžnika (v nadaljevanju dolžnik) z dne 25. 4. 2023. 2. Zoper takšno odločitev je pritožbo vložil dolžnik. Skliceval se je na 23. in 25. člen Ustave RS, ki zagotavljata pravico do pravnega sredstva proti odločbam sodišč. Po njegovem je sodišče dolžno vsebinsko odločiti o zadevi, zato je obrazložitev sodišča prve stopnje, da pritožba v obravnavanem primeru ni dovoljena, protiustavna. Sodišče bi moralo upoštevati, da je pravica do sodnega varstva brez omejitev (6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic – v nadaljevanju EKČP). A. d.o.o. nezakonito pristopa k že začeti izvršbi, saj upnik v pogodbi ni določil klavzule, da se dolg lahko proda. Z novim upnikom ni sklenil nobene pogodbe, do njega pa tudi nima nobenega dolga. Citiral je člene Ustave in EKČP ter odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice. Predlagal je, da se pritožba, ki jo je sodišče štelo kot nedovoljeno, vsebinsko presodi, da se upošteva, da A. d.o.o. ne more biti upnik, da se javno in nepristransko sodi ter da se ga enakopravno obravnava.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ), kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je kot nedovoljeno zavrglo vlogo (pritožbo) dolžnika zoper sklep o pristopu z dne 31. 3. 2023. Ugotovilo je, da je bil dolžnik v pravnem pouku navedenega sklepa poučen, da zoper sklep o pristopu k prej začeti izvršbi (I 217/2016) ni pritožbe, pa je to kljub temu vložil. 6. V prvem odstavku 9. člena ZIZ je določeno, da je zoper sklep, izdan na prvi stopnji, dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače. V tretjem odstavku 270. člena ZPP, ki se v postopkih izvršbe smiselno uporablja (15. člen ZIZ), je določeno, da zoper sklep procesnega vodstva ni pritožbe. Pri sklepu o pristopu gre po oceni pritožbenega sodišča za sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo1 (171. člen ZIZ), zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritožbo dolžnika z dne 25. 4. 2023 štelo kot nedovoljeno, pravilna in zakonita.

7. Na pravilnost sprejete odločitve ne vpliva pritožbeno sklicevanje dolžnika na 25. člen Ustave RS. Smisel te določbe je, da zagotavlja pravico do pravnega sredstva zoper odločbe, s katerimi se odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih posameznika in da lahko posameznik z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani svoje pravne koristi. Navedeni člen Ustave torej zagotavlja meritorno (vsebinsko) oceno pravilnosti prvostopenjske oblastne odločitve.2 S sklepom o pristopu predmetnega izvršilnega postopka, ki je v teku na nepremičnini dolžnika, k drugemu izvršilnemu postopku, ki je bil v teku na isti nepremičnini že pred tem (I 217/2016), ni bilo odločeno o dolžnikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, ampak o procesnih vprašanjih v zvezi z vodenjem postopka izvršbe na nepremičnini. Gre za specifičen način združitve postopkov izvršbe, katerih predmet sta isti nepremičnini, ki jo utemeljujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka. Na ta način se namreč prepreči podvajanje izvršilnih dejanj kot so npr. cenitev in dražba nepremičnin (171. člen ZIZ). Takšna ureditev pa izhaja tudi iz izhodišča, da je ista nepremičnina v izvršilnem postopku lahko prodana le enkrat, zaradi česar je smiselno, da se po dovolitvi izvršbe na nepremičnino izvršilna dejanja, ki so namenjena prodaji nepremičnine, v vseh postopkih, v katerih je dovoljena izvršba na isto nepremičnino, opravijo le enkrat. Z odločitvijo sodišča prve stopnje o pristopu ni bilo v ničemer poseženo v dolžnikove ustavno varovane pravice, dolžnik pa bo imel v nadaljevanju postopka, ki se bo vodil v zvezi s prodajo njegovih nepremičnin, neodvisno od sprejete odločitve o pristopu možnost, da bo v skladu z določbami ZIZ z vložitvijo ustreznih pravnih sredstev zoper odločbe sodišča, s katerimi bo odločeno o njegovih pravicah ali dolžnostih, učinkovito branil in varoval svoje pravne interese.

8. Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Odločba, ki se nanaša na vodstvo postopka. 2 Glej odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-179/21-14 z dne 26. 5. 2022, Up-353/02 z dne 20. 5. 2004 in Up-258/03-14 U-I-74/05 z dne 22. 9. 2005.