Jedro

Tožena stranka je od sodišča prve stopnje prejela poziv, iz katerega izhaja, da mora v odgovoru na vlogo tožeče stranke navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in predlagati vse dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, ter da se dejstva, ki v tej (in morebitni naslednji) pripravljalni vlogi ne bodo navedena, ne bodo upoštevala. Tudi povprečno skrbna laična oseba bi na podlagi takšnega pouka (sploh v povezavi s trditvami tožeče stranke) mogla in morala sklepati, da mora, v kolikor nasprotuje navedbam nasprotne stranke, podati pisno vlogo z obrazložitvijo svojih ugovorov. Hkrati ni naloga sodišča, da pravdne stranke poziva, naj dopolnijo svojo trditveno podlago (pisno ali na naroku), če takšen poziv izhaja že iz navedb nasprotne stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 14982/2013 z dne 5. 2. 2013 v prvem odstavku izreka in v tretjem odstavku izreka za plačilo 36,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2013 dalje do plačila (I. točka izreka). V preostalem delu tretjega odstavka izreka je citirani sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo tudi 402,96 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke z obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka se zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V vsakem primeru zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožena stranka kot prava neuka stranka ni mogla razumeti, kaj pomeni trditvena podlaga in kako mora biti zapisana, da bo s strani sodišča upoštevana, ter da posledično zadostuje, da je navedla, da je imela opravljena storitev napake in v zvezi s tem tudi predlagala dokaze, iz katerih je razvidno za kakšne napake je šlo. Na dejstvo, da so takšne trditve pomanjkljive, je toženo stranko opozorila že tožeča stranka v svoji prvi pripravljalni vlogi (dopolnitvi tožbe). V njej je zapisala, da je toženkino sklicevanje na napake zgolj pavšalno in da bi morala konkretno navesti dejstva, ki izhajajo iz življenjskega dogodka in ki utemeljujejo nastanek določene posledice. Izpostavila je, da toženka ni navedla, v čem naj bi se kazale nepravilnosti in neustreznosti opravljenih storitev in da sklicevanje na listinske dokaze takšnih trditev ne more nadomestiti. Poleg tega je tožena stranka od sodišča prve stopnje prejela poziv, iz katerega izhaja, da mora v odgovoru na vlogo tožeče stranke navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlagati vse dokaze s katerimi se ta dejstva ugotavljajo ter da se dejstva, ki v tej (in morebitni naslednji) pripravljalni vlogi ne bodo navedena, ne bodo upoštevala. Tudi povprečno skrbna laična oseba bi na podlagi takšnega pouka (sploh v povezavi s trditvami tožeče stranke) mogla in morala sklepati, da mora, v kolikor nasprotuje navedbam nasprotne stranke, podati pisno vlogo z obrazložitvijo svojih ugovorov. Hkrati ni naloga sodišča, da pravdne stranke poziva, naj dopolnijo svojo trditveno podlago (pisno ali na naroku), če takšen poziv izhaja že iz navedb nasprotne stranke.(1) Tako se kot neutemeljeni izkažejo tudi očitki, da bi sodišče prve stopnje moralo slediti predlogu tožene stranke, da jo zasliši na naroku in na ta način dopolniti njeno trditveno podlago.

6. Z neizvedbo naroka pa sodišče prve stopnje tudi ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Skladno z drugim odstavkom 454. člena ZPP sodišče v sporih majhne vrednosti izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena od strank pa izvedbe naroka ni zahtevala. Pravna teorija in sodna praksa enotno stojita na stališču, da mora stranka izvedbo naroka zahtevati izrecno. Pri tem ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje strank ali prič) pomenijo takšno zahtevo.(2) Zgolj iz razloga, ker je tožena stranka predlagala lastno zaslišanje, torej sodišču naroka ni bilo treba izvesti. Pravilen pa je tudi zaključek, da je bilo o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi pisnih dokazov. Glede na dejstvo, da tožena stranka svojih ugovorov ni dovolj konkretizirala in da tega z izvedbo dokazov ne bi mogla sanirati (na kar je opozorila že tožeča stranka), izvedba naroka ne bi bila smiselna niti smotrna. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je njegovo izvedbo opustilo.

7. Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Ker višje sodišče ni našlo niti razlogov, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

8. Odgovor na pritožbo ni v ničemer prispeval k odločitvi višjega sodišča, zato stroškovno ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP). Posledično mora tožeča stranka sama kriti stroške, ki so ji z njim nastali.

Op. št. (1): Tako tudi: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 74, ter 2. knjiga, str. 592. Op. št. (2): Tako tudi: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 722.