Jedro

Morebitno nestrinjanje z načinom prodaje in izklicno ceno, vse določeno v sklepu o dodatni prodaji z dne 2. 10. 2018, bi torej upnik lahko uveljavljal s pravnim sredstvom zoper ta sklep. Neupoštevno je zato v tej fazi postopka pritožbeno stališče, da pri prodaji nepremičnega premoženja niso bile upoštevane tržne razmere v Sloveniji, ker se je v drugi polovici leta 2018 bistveno povečalo povpraševanje za nakup nepremičnin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče pritožbo upnika M. d. o. o. z dne 18. 3. 2019 zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 6. 3. 2019 zavrglo (1. točka izreka), in odločilo, da upnik sam nosi stroške postopka v zvezi s pritožbo z dne 18. 3. 2019 (2. točka izreka). Izdalo je soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 1. 3. 2019, ki sta jo sklenila stečajni dolžnik kot prodajalec in A. d. o. o. kot kupec in katere predmet je prodaja nepremičnin ID znak: parcela 000 11/1, ID znak: parcela 000 11/2 in ID znak: parcela 000 22/17, vse v deležu do celote, ID znak: parcela 000 33/1, ID znak: parcela 000 33/2 in ID znak: parcela 000 44, vse v deležu do 6153/1000000 od celote, ID znak: parcela 000 22/1 in ID znak: parcela 000 22/19, obe v deležu do 3815/1000000 od celote, ID znak: parcela 000 55, v deležu do 91/10000 od celote, ID znak: parcela 000 66/1, v deležu do 136/10000 od celote, ter ID znak: parcela 000 77, v deležu do 638/10000 od celote, za ceno v višini 105.000,00 EUR (3. točka izreka sklepa).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil ločitveni upnik M. d. o. o. in uveljavljal pritožbene razloge zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in procesnih pravil. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je upraviteljica smiselno predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 458. členu ZPP mora upravitelj takoj, ko je to mogoče in najpozneje v enem mesecu po začetku domačega stečajnega postopka vsem znanim tujim upnikom stečajnega dolžnika poslati obvestilo o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek). Za znanega tujega upnika velja upnik, do katerega je obveznost stečajnega dolžnika mogoče ugotoviti na podlagi poslovne dokumentacije stečajnega dolžnika pri sestavi računovodskih izkazov do začetka stečajnega postopka po prvem odstavku 291. člena tega zakona in katerega naslov je mogoče ugotoviti na podlagi te dokumentacije (tretji odstavek).

6. Upraviteljica je že v svojem dopisu z dne 1. 4. 2019 (p. d. 89) pojasnila, da je 16. 2. 2018 upniku poslala dopis (ki ga je priložila) s pozivom, da ji upnik sporoči višino terjatve na dan začetka stečajnega postopka (21. 3. 2016) oziroma ali njegova terjatev do dolžnika še obstaja. Dopis je poslala na upnikov naslov, ki je bil vpisan v zemljiški knjigi. Navedena pošiljka se je vrnila z oznako, da je naslovnik preseljen. V odgovoru na pritožbo je še dodatno pojasnila, da je po začetku stečaja skušala vzpostaviti kontakt z bivšim direktorjem izbrisane pravne osebe, vendar se na njene pisne pozive ni odzival. Tako ni razpolagala z računovodsko dokumentacijo, na osnovi katere bi imela vpogled v dolgove izbrisane pravne osebe na dan izbrisa. Pritožbeno sodišče zato zavrača pritožbeni očitek, da zaradi ravnanja upraviteljice in njegove nepravočasne obveščenosti ni mogel aktivno sodelovati v predmetnem postopku. Upraviteljica za pravočasno obvestitev upnika očitno ni razpolagala s potrebnimi podatki.

7. Prvostopenjsko sodišče je sicer po vloženi upnikovi pritožbi (p. d. 84) zoper sklep sodišča o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe St 111 z dne 6. 3. 2019 (p. d. 79) s sklepom St 111 z dne 19. 3. 2019 (p. d. 85) odpravilo sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 6. 3. 2019. S sedaj obravnavano pritožbo pa upnik uveljavlja upravičenost njegove pritožbe zoper sklep z dne 6. 3. 2019, ki je rezultirala v izdaji sklepa z dne 19. 3. 2019, zaradi česar zmotno meni, da je do povračila stroškov pritožbenega postopka upravičen. Po izrecni določbi 129. člena ZFPPIPP mora namreč vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa pravilna in zakonita.

8. Pritožnik prvostopenjskemu sodišču očita nezakonito izvedbo prodaje nepremičnin, ker ni bila izvedena v skladu z načelom zagotovitve za upnike najugodnejših prodajnih pogojev, k čemur sta zavezana tako upraviteljica kot sodišče. Pri tem neutemeljeno opozarja na to, da je upraviteljica predlagala za 25 % nižjo izklicno ceno za drugo javno dražbo z zniževanjem izklicne cene od izklicne cene na prvi javni dražbi kljub sprejetemu sklepu sodišča, da se v primeru neuspešne prve javne dražbe ta lahko ponovi, pri čemer je nova izklicna cena za 10 % nižja od prejšnje izklicne cene.

9. Prvostopenjsko sodišče pri odločitvi o načinu in pogojih prodaje na svoje prejšnje sklepe o prodaji ni vezano. Glede na (ne)izkazan interes za nakup se temu ustrezno spremeni tudi sklep o drugi prodaji, če prva ni bila uspešna. Vprašanje primernosti načina in pogojev prodaje pa se presoja ob vsakokrat izdanem sklepu o prodaji, tudi v postopku s pravnimi sredstvi zoper tak sklep.

10. Ker prodaja po prvem sklepu ni bila uspešna, je v obravnavanem primeru prvostopenjsko sodišče izdalo že drugi sklep o prodaji nepremičnin St 111 z dne 2. 10. 2018 (p. d. 73). Navedeni sklep o prodaji je postal pravnomočen 18. 10. 2018, dražba na njegovi podlagi pa uspešno izvedena. Morebitno nestrinjanje z načinom prodaje in izklicno ceno, vse določeno v sklepu o dodatni prodaji z dne 2. 10. 2018, bi torej upnik lahko uveljavljal s pravnim sredstvom zoper ta sklep. Neupoštevno je zato v tej fazi postopka pritožbeno stališče, da pri prodaji nepremičnega premoženja niso bile upoštevane tržne razmere v Sloveniji, ker se je v drugi polovici leta 2018 bistveno povečalo povpraševanje za nakup nepremičnin, pri tem pa pritožnik tudi z ničemer ni izkazoval povečanega interesa za nakup konkretnih nepremičnin, ki so predmet prodaje v tem postopku.

11. Po uspešno izvedeni javni dražbi na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o prodaji (prvi odstavek 334. člena ZFPPIPP), je upraviteljica predlagala 5. 3. 2019 sodišču izdajo soglasja k sklenjeni prodajni pogodbi (p. d. 78). Skladno s sedmim odstavkom 341. člena ZFPPIPP sodišče izda soglasje k pogodbi, če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. - 343. členom zakona in v primeru, če je skladno s petim odstavkom 341. člena zakona potrebno soglasje ločitvenega upnika tudi, če je upnik tako soglasje izdal. Prvostopenjsko sodišče je navedene pogoje presojalo in ugotovilo, da ni ovir za izdajo soglasja. Razlogov izpodbijanega sklepa, s katerimi utemeljuje prvostopenjsko sodišče izpolnitev potrebnih zakonskih pogojev iz sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP pritožnik ne izpodbija.

12. Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali deloma za neutemeljene, deloma pa za neupoštevne (glede načina in pogojev prodaje po sklepu o prodaji), izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).