Jedro

Dokazni oceni je lahko podvržen le izvedeni dokaz, ne pa trditve strank.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za plačilo 43.691,52 EUR s pripadki v celoti ugodilo ter toženki naložilo v plačilo tudi na 2.790,00 EUR odmerjene pravdne stroške tožeče stranke.

2. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja vse v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predvidene pritožbene razloge in predlaga, da višje sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Prvostopenjsko sodišče neutemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank. Predloženo je bilo potrdilo, ki vsebuje vse obvezne sestavine po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in dokazuje upravičeno odsotnost. Iz predloženega je razvidno tudi, da je rentgensko slikanje opravila nekaj pred 13. uro na dan glavne obravnave, ki je bila ob 12. uri. Zaslišanje na naslednjem naroku ne bi pomenilo nastanka nobenih bistvenih stroškov ali zavlačevanja postopka. Ker sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza, ji je kršilo pravico do izjave. Sklepanje sodišča, da bi zahtevku ugodilo tudi, če bi toženka v izpovedbi dobesedno ponovila trditev o podaljšanju roka zapadlosti vtoževane terjatve, je nedopustno, ker gre za utemeljitev na podlagi „pričakovanega“ izida dokaznega postopka. Dejstvo, da je tožeča stranka zanikala dogovor o odlogu plačila še ne pomeni, da do njega ni prišlo. Ker gre za napačno dokazno presojo oziroma celo dokazno domnevo prvostopenjskega sodišča, je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, posledično pa napačno uporabljeno materialno pravo.

3. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Toženka je v dokaz svojih trditev, da vtoževana terjatev še ni zapadla, ker se je z direktorjem tožeče stranke dogovorila za podaljšanje roka plačila, predlagala svoje in zaslišanje direktorja tožeče stranke; torej zaslišanje strank. Dokazni predlog je zadostno substanciran. Stranki ni potrebno navesti vseh podrobnosti, o katerih bo izpovedovala v zvezi z zatrjevanim dejstvom. Dejstva, o katerih naj bi izpovedovali pravdni stranki, so pravno relevantna in dokaz z zaslišanjem strank je primeren za dokazovanje trditve o odlogu plačila in poslovnem sodelovanju. Dokazni oceni je lahko podvržen le izvedeni dokaz, ne pa trditve strank, kar je storilo prvo sodišče z razlago, da tudi če bi toženka izpovedala to, kar trdi, bi zahtevku ugodilo, ker tožeča stranka dogovor o podaljšanju zapadlosti vtoževane terjatve kategorično zanika, trditve toženke pa so pavšalne in nelogične. Gre za vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dopustna.

6. Sodišče bi torej moralo izvesti predlagani dokaz z zaslišanjem strank. Opustilo bi ga lahko le, če se stranki oziroma v konkretnem primeru toženka neupravičeno ne bi odzvala na vabilo za zaslišanje (258. člen v zvezi z drugim odstavkom 115. člena ZPP). Tožena stranka pa je v postavljenem roku v spisu vložila zdravniško potrdilo. Potrdilo sicer ni izdano na obrazcu „Zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem“, torej obrazcu, predpisanem skladno z drugim odstavkom 115. člena ZPP s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka (Ur. l. RS št. 118/2008). Vendar pa je tudi predloženo zdravniško potrdilo izdano na obrazcu, katerega uporaba je predpisana, in sicer v 10. členu Pravilnika o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah (Ur. l. SRS št. 28-208/71). Na njem so ustrezni podpisi in žigi, tako da v verodostojnost zdravniškega potrdila ne gre dvomiti. Iz vsebine potrdila pa, kot pravilno opozarja pritožba, izhajajo dejstva, ki sodišču omogočajo presojo, ali je šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezen, ki je toženki onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, kar so v drugem odstavku 115. člena ZPP predpisani pogoji za opravičljivost izostanka z naroka. Iz potrdila zdravnika izhaja, da se je toženka zglasila v ambulanti zaradi hudih bolečin zoba, da je bila napotena na RTG slikanje, nakar je zdravnica postavila diagnozo. Očitno se je toženkin zobobol pričel na dan glavne obravnave in znano je, da hude bolečine v predelu glave človeka spravijo v stanje, ko ni sposoben normalno funkcionirati. Iz priloženega RTG posnetka pa je razvidno, da je bila toženka v zdravstveni obravnavi v času, ko je potekal narok za glavno obravnavo. Ta je bil namreč razpisan za 12. uro, toženka pa je bila RTG slikana malo pred 13. uro, in ker je bila na RTG slikanje napotena po pregledu zdravnika, splošno znano pa je, da je potrebno tako za pregled pri zdravniku kot za RTG slikanje vsaj nekaj časa čakati, je logično, da toženka ni mogla pristopiti na razpisani narok. Glede na navedeno je ocena prvostopenjskega sodišča, da izostanek toženke z naroka ni opravičljiv, zmotna.

7. Če sodišče brez upravičenega razloga ne zasliši stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev njene pravice do izjavljanja v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), kar terja razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje (354. člen ZPP). Drugostopenjsko sodišče namreč ne more prvič samo zaslišati stranke in narediti dokazne ocene, ker bi s tem stranki prikrajšalo za njuno v 25. členu Ustave RS zagotovljeno pravico do pritožbe. Tako bo moralo prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku izvesti še dokaz z zaslišanjem strank ter ponovno odločiti.

8. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.