Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame v petnajstdnevnem roku od prejema obvestila, šteje vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, to je petnajsti dan po tem, ko vročevalec pusti sporočilo o prispeli pošiljki v naslovnikovem hišnem predalčniku. To izhaja tudi iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015.
Tožba se zavrne.
1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ kot prepozno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi na premičnine št. DT 4933-152070/2012-6 z dne 14. 6. 2016. Pojasnjuje, da je bil zoper dolžnika z navedenim sklepom o davčni izvršbi uveden postopek davčne izvršbe. Ta je bil tožniku vročen na podlagi določbe prvega in četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dne 5. 7. 2016. Tožnik je zoper njega vložil pritožbo 15. 7. 2016 in s tem zamudil osemdnevni rok za pritožbo, zato je prvostopni organ v skladu z določbo drugega odstavka 240. člena ZUP njegovo pritožbo kot prepozno zavrgel. 2. Tožnik se je zoper takšno odločitev pritožil, Ministrstvo z finance pa je njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Pojasnjuje, da je bil sklep o davčni izvršbi tožniku vročen v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena ZUP. Vročevalec, ki je tožniku skušal vročiti sklep o davčni izvršbi, je le-temu dne 21. 6. 2016 pustil sporočilo o prispeli pošiljki. Pri tem je bil tožnik obveščen, da lahko navedeni sklep osebno prevzame na naslovu Finančnega urada Maribor v času uradnih ur v roku 15 dni začenši z 22. 6. 2016. Opozorjen je bil tudi na določbo četrtega odstavka 87. člena ZUP, da se bo v primeru, če sklepa ne bo prevzel v danem roku, štelo, da je bila vročitev opravljena z dnem poteka 15-dnevnega roka.
3. Ker tožnik v danem 15-dnevnem roku pošiljke ni prevzel, šteje, da mu je bil dokument vročen z dnem poteka tega roka, torej 6. 7. 2016. Zoper sklep o davčni izvršbi je tožniku na voljo pravno sredstvo, to je pritožba, ki jo lahko vloži v roku osem dni od vročitve sklepa. Rok za vložitev pritožbe je tekel od prvega naslednje dne od dneva vročitve, to je od 7. 7. 2016, in se je iztekel s 14. 7. 2016. Tožnik je pritožbo vložil dne 15. 7. 2016 priporočeno po pošti, kar izhaja iz potrdila o oddani pošiljki. Ker je bila pritožba vložena po preteku osemdnevnega roka, jo je prvostopni organ pravilno kot prepozno zavrgel. 4. Tožnik zoper takšno odločitev vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da povzema, kar je navedel že v svoji pritožbi. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijani akt odpravi.
5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitve sklepa organa prve stopnje in odločbe organa druge stopnje in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
6. Tožba ni utemeljena.
7. Predmet tega upravnega spora je odločitev prvostopnega upravnega organa, ki je s svojim sklepom kot prepozno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi. Gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna.
8. Izpodbijani sklep je bil izdan v postopku davčne izvršbe, za vprašanja, ki niso urejena z davčnimi predpisi, pa se uporablja ZUP (tretji odstavek 2. člena Zakona o davčnem postopku - v nadaljevanju ZDavP-2). ZUP v 68. členu določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.
9. Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek 87. člena ZUP). Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti vročevalec, navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše (tretji odstavek 87. člena ZUP). Vročitev po prejšnjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (četrti odstavek 87. člena ZUP).
10. V predmetni zadevi je vročevalec skušal sklep o davčni izvršbi tožniku vročiti 21. 6. 2016, ker pa vročitev tega dne ni bila mogoča, mu je pustil obvestilo, da lahko pisanje dvigne na pošti v petnajstdnevnem roku, ki začne teči 22. 6. 2016. Ta rok je iztekel 6. 7. 2016, zato šteje, ker tožnik pošiljke ni prevzel, da mu je bilo pisanje s tem dnem vročeno. Prvi dan roka za pritožbo je tako 7. 7. 2016 in je osemdnevni rok za pritožbo iztekel v četrtek 14. 7. 2016. Tožnik je vložil pritožbo dne 15. 7. 2016, torej prepozno, zato je bila le-ta pravilno zavržena (240. člen ZUP).
11. Iz zgoraj navedenega izhaja, da je prvostopni organ sicer napačno izračunal, da je bil tožniku sklep o izvršbi glede na določbo četrtega odstavka 87. člena ZUP vročen 5. 7. 2016, njegovo napako pa je odpravil drugostopni organ, ki je pravilno ugotovil, da je bila vročitev opravljena 6. 7. 2016. To pa na zakonitost izpodbijane odločitve ne vpliva, saj je, kot je zgoraj obrazloženo, zaključek, da je pritožba vložena prepozno, pravilen.
12. K zgoraj navedenemu je dodati, da v primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame v petnajstdnevnem roku od prejema obvestila, šteje vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, to je petnajsti dan po tem, ko vročevalec pusti sporočilo o prispeli pošiljki v naslovnikovem hišnem predalčniku (četrti odstavek 87. člena ZUP). To izhaja tudi iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015. Glede na to je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi tožniku vročen dne 6. 7. 2016. 13. Pritožba mora biti vložena v predpisanem roku, organ prve stopnje pa mora po njenem prejemu preizkusiti ali je ta pravočasna. Če ni, jo s sklepom zavrže. V obravnavani zadevi rok za pritožbo zoper sklep o izvršbi v skladu s 157. členom ZDavP-2 znaša osem dni, ker je bil ta zamujen, je organ prve stopnje pritožbo pravilno zavrgel. Če tega ne bi storil, bi to storil, organ druge stopnje (246. člen ZUP).
14. Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna, saj je ugotovitev davčnih organov, da je pritožba zoper sklep o izvršbi vložena prepozno, pravilna. Ker je bila pritožba kot prepozna zavržena, pa njena presoja po vsebini ni mogoča. 15. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.