Jedro

Dejstvo, da je druga oseba pri prekrškovnem organu vložila dopis, da je storila prekršek in plačala globo v imenu storilca (osebe, ki ji je bil izdan plačilni nalog), na pravnomočnost plačilnega naloga ne vpliva, saj sam storilec zoper plačilni nalog v predpisanem roku pravnega sredstva, ki ga je imel na voljo (zahteve za sodno varstvo), ni vložil. V postopku o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se sodišče ne more več ukvarjati z dejanskim stanjem glede storilca prekrška, ugotovljenim s pravnomočnim plačilnim nalogom.

Izrek

Pritožba zagovornika storilca A.M. se kot neutemeljena zavrne.

Storilec je dolžna kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Postojni je z izpodbijanim sklepom storilcu A.M. preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) ter mu naložilo v plačilo sodno takso v znesku 30 EUR, ki jo mora plačati v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa.

Zoper sklep je pritožbo vložil storilčev zagovornik, kakor navaja, iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1. Trdi, da ni storil prekrška po plačilnem nalogu PN 1 z dne 9. 4. 2015. Prekršek je storila z njegovim vozilom N.M., ki je o tem z obvestilom z dne 16. 4. 2015 tudi obvestila Redarstva ter tudi plačala izrečeno globo. Prilaga tudi predlog za izbris kazenskih točk, ki ga je vložil na Redarstvo. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi v celoti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter na napačno ugotovljeno dejansko stanje nepravilno uporabljenega predpisa.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Storilcu je bila s sklepom EPVD 2/2015 z dne 18.2.2015, s katerim je bilo ugodeno njegovemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, določena preizkusna doba 15-ih mesecev. V času preizkusne dobe pa se mora storilec udeležiti rehabilitacijskega programa – edukacijske delavnice v obsegu najmanj 6 pedagoških ur ter ne sme storiti prekrška, ki je opredeljen kot hujši prekršek zoper varnost cestnega prometa. Glede na določbo četrtega odstavka 23. člena ZPrCP se za hujši prekršek šteje prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Za hujši prekršek se šteje tudi vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška, vožnja vozila v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je storilec dne 9. 5. 2015 storil prekršek po določbi 3. točke petega odstavka v zvezi s 1. točko prvega odstavka 46. člena ZPrCP za katerega mu je bila s plačilnim nalogom Redarstva številka P 1 z dne 9. 4. 2015 izrečena globa 250,00 EUR in stranska sankcija 3 kazenskih točk. Storilec je torej v preizkusni dobi storil hujši prekršek, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko mu je preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Take odločitve sodišča prve stopnje ne morejo izpodbiti pritožbene navedbe, da storilec ni storil prekrška ter, da ga je storila druga oseba (N.M.) z njegovim avtomobilom. Odločba prekrškovnega organa (plačilni nalog) na katero se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu je opremljena s klavzulo pravnomočnosti (list. št. 63 spisa) in, kot je razvidno iz podatkov v spisu, je bila storilcu odločba prekrškovnega organa tudi pravilno vročena (povratnica v spisu na listovni številki 64). S pravilno vročenim plačilnim nalogom je bil storilec v pravnem pouku poučen, da lahko v roku osmih dni od prejema plačilnega naloga vloži zahtevo za sodno varstvo. V pritožbi storilec ne trdi, da bi slednje storil oziroma v postopku pred prekrškovnim organom kakorkoli oporekal izdanemu plačilnemu nalogu in izpodbijal njegovo pravilnost oziroma pravnomočnost (predlog za izbris kazenskih točk je vložil šele z vložitvijo obravnavane pritožbe). Dejstvo, da je druga oseba pri prekrškovnem organu vložila dopis, da je storila prekršek in plačala globo v imenu storilca (osebe, ki ji je bil izdan plačilni nalog), na pravnomočnost plačilnega naloga ne vpliva, saj sam storilec zoper plačilni nalog v predpisanem roku pravnega sredstva, ki ga je imel na voljo (zahteve za sodno varstvo), ni vložil. V postopku o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa se sodišče ne more več ukvarjati z dejanskim stanjem glede storilca prekrška, ugotovljenim s pravnomočnim plačilnim nalogom. Ker pritožba nima upoštevnih navedb, jo je pritožbeno sodišče, ob ugotovitvi, da v postopku tudi ni bila zagrešena nobena od kršitev na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1), kot neutemeljeno zavrnilo (168. člen v zvezi s tretjim odstavkom 163. člena ZP-1).

Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 kot strošek pritožbenega postopka naložilo v plačilo sodno takso v znesku 20,00 EUR (tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah; ZST-1), ki jo mora plačati v 15-ih dneh od vročitve poziva za plačilo sodne takse.