Jedro

V kolikor stranka deloma zmaga v pravdi, 2. odstavek 154. člena ZPP določa, da sodišče lahko glede na doseženi uspeh določi, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Navedeno pomeni, da bo odločitev sodišča, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka, pravilna samo v primeru, če bo enak oziroma primerljiv ne le uspeh obeh pravdnih strank, temveč bodo enaki oz. primerljivi tudi njuni stroški.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o stroških (3. odstavek izreka sodbe) sodišča prve stopnje spremeni tako, da sta toženca v 15-ih dneh po prejemu sklepa sodišča druge stopnje dolžna tožniku nerazdelno povrniti stroške pravdnega postopka v višini 847,91 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Toženca sta dolžna tožniku v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje nerazdelno povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 209,42 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

: (1.) Z izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje odločilo, da vsaka pravdna stranka sama krije svoje stroške pravdnega postopka.

(2.) Zoper naveden sklep, vsebovan v sodbi, se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožeča stranka. Nasprotuje odločitvi sodišča, saj stroški pravdnih strank niso bili enaki, tožeča stranka je imela bistveno višje stroške. Pritožbenemu sodišču ponudi svoj izračun pravdnih stroškov.

Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da sta toženca dolžna nerazdelno povrniti tožniku pravdne stroške v višini 847,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po preteku 15-dnevnega roka in priglaša stroške pritožbe.

(3.) Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

(4.) Pritožba je utemeljena.

(5.) Tožnik se pritožuje zgolj zoper odločitev o stroških postopka, o stroških postopka pa sodišče vedno odloči s sklepom, zato je tudi pritožbeno sodišče o tožnikovi pritožbi odločilo s sklepom, čeprav ta izpodbija del sodbe sodišča prve stopnje.

(6.) Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko je odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. Temeljno načelo v zvezi s povrnitvijo stroškov postopka je načelo uspeha, kakor ga določa prvi odstavek 154. člena ZPP. V kolikor pa stranka deloma zmaga v pravdi, drugi odstavek 154. člena ZPP določa, da sodišče lahko glede na doseženi uspeh določi, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Navedeno pomeni, da bo odločitev sodišča, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka, pravilna samo v primeru, če bo enak oziroma primerljiv ne le uspeh obeh pravdnih strank, temveč bodo enaki oz. primerljivi tudi njuni stroški. Tožeča stranka pa utemeljeno opozarja, da v konkretnem primeru temu ni tako.

(7.) Zmoten je že zaključek sodišča prve stopnje, ki ga pritožba sicer sprejema, da je uspeh tožnika v postopku 49,87%. Pravilno je stališče, da je v primeru, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov, sprejemljiv princip ugotavljanja uspeha ločeno glede temelja in ločeno glede višine odškodnine. Ob pravilnem izračunu pa znaša uspeh tožnika v postopku 56,25% (70% po temelju in 42,50% po višini, saj je potrebno pri izračunu slednjega upoštevati celotno odmerjeno odškodnino, do katere bi bil tožnik upravičen, brez upoštevanja njegovega soprispevka k nastanku škode, saj je ta vrednoten že znotraj uspeha po temelju).

(8.) Pritožbeno sodišče je samo opravilo preračun stroškov, do katerih bi bil glede na dosežen uspeh in Odvetniško tarifo upravičen tožnik. Tožniku se za postopek do izdaje sodbe z dne 16.09.2008, s katero je bilo njegovemu tožbenemu zahtevku deloma pravnomočno ugodeno, prizna 800 točk za sestavo dveh odškodninskih zahtevkov, 400 točk za sestavo tožbe, 100 točk za pristop na uvodni narok, 400 točk za zastopanje na naroku dne 15.02.2008, 200 točk za zastopanje na naroku dne 14.03.2008, 400 točk za čas trajanja tega naroka, 200 točk za zastopanje na naroku dne 15.04.2008, 50 točk za čas trajanja tega naroka, 400 točk za sestavo prve obrazložene pripravljalne vloge, 200 točk za zastopanje na naroku dne 16.09.2008, 100 točk za čas trajanja tega naroka, 50 točk za končno poročilo stranki, 5 krat 40 točk za čas odsotnosti pooblaščenca iz pisarne in 44,6 točk za materialne stroške. Skupaj je tako priznalo 3.544,60 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 1.626,97 EUR. K temu je prištelo še 5 krat 8 EUR za kilometrino, 91,65 EUR takse za pritožbo, 357,61 EUR stroškov za sodnega izvedenca, 91,65 EUR takse za sodbo in 26,80 EUR za stroške prič. K temu pa je potrebno prišteti še nadaljnje stroške, in sicer 375 točk za sestavo pritožbe, 150 točk za udeležbo na naroku dne 14.07.2009, 40 točk za odsotnost iz pisarne, 11,3 točke za materialne stroške, kar skupaj znaša 576,30 točk oz. 264,52 EUR, ter 6 EUR za potne stroške in 131,36 EUR sodne takse za pritožbo. Skupaj z 20% DDV tako tožnikovi stroški znašajo 3.185,47 EUR, ob 56,25% uspehu pa bi mu bila tožnika dolžna povrniti 1.791,83 EUR.

(9.) Tožencema je pritožbeno sodišče do izdaje sodbe dne 16.09.2008 priznalo 400 točk za sestavo odgovora na tožbo, 100 točk za zastopanje na uvodnem naroku, 400 točk za udeležbo na naroku dne 15.02.2008, 50 točk za čas trajanja tega naroka, 200 točk za zastopanje na naroku 14.03.2008, 100 točk za čas trajanja tega naroka, 200 točk za zastopanje na naroku 15.04.2008, 50 točk za čas trajanja tega naroka, 200 točk za zastopanje na naroku dne 16.09.2008, 50 točk za čas trajanja tega naroka, 5 krat 50 točk za čas odsotnosti pooblaščenca iz pisarne, 50 točk za končno poročilo stranki, 20,5 točk za materialne stroške, kar skupaj znaša 2.070,50 točk oziroma 950,36 EUR. K temu je prištelo še 100 EUR za kilometrino in 24 EUR za stroške prič, kar znaša 1.074,36 EUR. Za nadaljnji postopek se tožencema prizna 150 točk za udeležbo na naroku dne 14.07.2009 in 40 točk za odsotnost iz pisarne, 3,8 točke za materialne stroške, ob 10% dodatku za zastopanje dveh oseb to znaša 213,18 točk oz. 97,85 EUR. Skupaj z 20% DDV so skupni stroški tožencev 1.406,65 EUR, ob upoštevanju njunega uspeha pa bi jima bil tožnik dolžan povrniti 615,41 EUR.

(10.) Po medsebojnem pobotu bi bila toženca tako tožniku nerazdelno (saj sta tudi k plačilu glavne terjatve zavezana solidarno – 3. odstavek 161. člena ZPP) dolžna povrniti 1.176,42 EUR. Ker pa tožnik v pritožbi izrecno zahteva le povračilo 847,91 EUR, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v povezavi z 2. členom ZPP).

(11.) Odločilo je tudi o pritožbenih stroških. Tožniku je priznalo 250 točk za sestavo pritožbe (glede na vrednost 847,91 EUR) in 5 točk za materialne stroške, kar skupaj s takso za pritožbo v višini 57,47 EUR in 20% DDV znaša 209,42 EUR.

(12.) Če toženca plačila ne bosta poravnala v 15 dnevnem roku, bosta dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti (1. odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).