Up-104/98

27. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe GIZ A., Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 27. novembra 2001

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe GIZ A. zoper sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika v postopku javnega razpisa št. Ob 2832 (Uradni list RS, št. 38-39/97) se zavrže.

Obrazložitev

A.

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika v postopku javnega razpisa za izbiro izvajalca gradbenih del na HE C. II in HE Č. II, ki ga je objavilo javno podjetje D. elektrarne V. U., d.o.o., V. U. (v nadaljevanju naročnik), ker naj bi mu bila v postopku izbire kršena ustavna pravica do pritožbe.

2.Navaja, da je 20. 2. 1998 prejel sklep, s katerim je naročnik izbral izvajalca gradbenih del. Ker ta ni vseboval pravnega pouka, je pritožnik dne 25. 5. 1998 na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti (v nadaljevanju Ministrstvo) vložil zahtevo za revizijo razpisnega postopka po določbah Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97 in nasl. - ZJN). Na zahtevo za revizijo je dne 19. 3. 1998 prejel odgovor, iz katerega izhaja, da je bil javni razpis objavljen pred začetkom veljavnosti ZJN in da zato Ministrstvo ni pristojno za odločanje o zahtevi za revizijo. Iz odgovora tudi izhaja, da naročnik ni predvidel financiranja del iz proračuna in da Zakon o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za obnovo HE C. I in HE Č. I in II (Uradni list RS, št. 37/95 in 41/96) ni zahteval, da se postopek oddaje del izvede po določbah tedaj veljavne Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94). Pritožnik se z navedbami Ministrstva ne strinja in meni, da je bil razpisni postopek v nasprotju z Ustavo, saj ne predvideva postopka pritožbe oziroma sodnega varstva. Dalje navaja, da je dne 25. 2. 1998 vložil predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, ki je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da ima možnost doseči razveljavitev nezakonite pogodbe v sodnem postopku, kolikor bi dokazal, da je sklep o izbiri nezakonit. Navaja še, da je 27. 3. 1998 pri naročniku vložil pritožbo, vendar ta nanjo ni odgovoril.

3.Ker z nobenim pravnim sredstvom ni uspel doseči, da bi naročnik pred sklenitvijo pogodbe obravnaval njegovo pritožbo, meni, da mu ni bila zajamčena pravica do pravnega sredstva in sodnega varstva. Ustavnemu sodišču predlaga, naj odpravi sklep o izbiri in zadevo vrne naročniku v ponovno odločanje.

B.

4.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavna pritožba je po prvem odstavku 51. člena ZUstS praviloma dopustna šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

Izjemoma lahko Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

5.Sporni javni razpis je bil objavljen še v času veljavnosti Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil. Ta je določala postopek za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil le za uporabnike proračunskih sredstev. Ker naročnik po navedbah Ministrstva ni bil proračunski uporabnik za predmetno investicijo, je v konkretnem primeru javnega razpisa nastopal zgolj kot gospodarski subjekt, ki je želel skleniti obligacijskopravno razmerje. V takem primeru se oddaja javnega naročila šteje za akt poslovanja naročnika, zoper katerega ustavna pritožba glede na določbo prvega odstavka 50. člena ZUstS ni dovoljena. Zato jo je bilo treba zavreči.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata Milojka Modrijan