Jedro

Če tožnica v svoji vlogi ni uveljavljala še drugih članov gospodinjstva (poleg sebe in svojega moža), jih organ ni mogel upoštevati, ne glede na opravljen komisijski ogled v stanovanju, v katerem so (po mnenju tožnice evidentno) stanovali še drugi člani gospodinjstva (poleg tožnice in tožničinega moža).

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 430 točk, s čimer se uvršča na 902. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A1 (1. točka izreka), da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem upravičencem, uvrščenih na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 560 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, socialne ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo, vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno (2. točka izreka) in še, da v postopku izdaje te odločbe niso nastali stroški postopka (3. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je bilo opravljeno točkovanje razmer gospodinjstva (87. člen Stanovanjskega zakona, Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Pravilnik), 19. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (JR)) in je tožnica dosegla 430 točk. Ker je dosegla manjše število točk od 560, lahko kandidira na prihodnjem razpisu, s tem, da ji bo v določeni višini točk upoštevana udeležba pri dosedanjih razpisih.

2.Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil. V zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da je prvostopenjski organ upošteval površino stanovanja, kot izhaja iz pritožbe in je navedena v najemni pogodbi ter pri tem upošteval dva družinska člana, kot je bilo navedeno v vlogi. Novih dejstev glede števila članov gospodinjstva ni mogoče upoštevati, saj se upoštevajo razmere v času oddaje vloge. Glede točkovanja zdravstvenih razmer je pojasnil, da tožnica ni izkazala prisotnosti vlage, ki je pogojena s konstrukcijo stanovanja, kar bi tudi morala (sodbe, I U 262/2012 z dne 12. 6. 2012, I U 184/2012 z dne 18. 12. 2012). Priloženi Zapisnik o točkovanju stanovanja ni sestavljen v skladu s predpisom, ki ureja predmetno področje, tudi ga ni mogoče šteti kot izvedensko mnenje. Iz Poročila o vlagi v stanovanju, ki ga je na podlagi komisijskega ogleda stanovanjskih razmer izdelala komisija prvostopenjskega organa, pa izhaja, da v stanovanju ni prisotna konstrukcijska vlaga, kar je podprto z meritvami instrumentov za meritev stopnje vlažnosti in termovizijsko slikanje. Uvrščanje prosilcev na listo A ali listo B pa ni stvar želje prosilca, temveč je odvisno od ugotovljenega neto dohodka. Tožnica je tudi podpisala zapisnik ogleda stanovanja.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov iz 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V tožbi v bistvenem navaja, da je vložila vso potrebno dokumentacijo. Na ogled stanovanja je prišla tudi komisija, katere član je potrdil, da je v stanovanju vlaga, ki pa ni bila priznana, saj naj bi bila posledica neprimerne rabe stanovanja. Pri pregledu s termokamero je bilo ugotovljeno, da ni izrazitih toplotnih mostov, dovolj so delni, kar povzroča vlago in plesen. Ob zdravniških potrdilih po njenem mnenju zadošča delna prisotnost vlage. Oba z možem sta težka astmatika, torej bi jima moralo biti priznanih še 120 točk. Že v času razpisa je pri tožnici in njenemu možu stanoval brat z družino, ko so se odselili, je prišel sin z družino. Bilo jih je torej 6 v stanovanju, ki meri 54 m2, torej 9 m2/osebo, pa ji točke za utesnjenost niso bile priznane. Ni jasno, kje je napisala, da sta z možem sama. Predlagala je, da sodišče tožbi ugodi, odpravi obe odločbi in odloči o stvari tako, da je tožnica dosegla 560 točk in jo uvrsti na ustrezno mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, na listo A1 brez soudeležbe, in toženki naloži povrnitev priglašenih stroškov.

4.Toženka je v odgovoru na tožbo uvodoma navedla, da je pri obravnavi udeležencev v postopkih javnega razpisa ključna njihova enakopravna obravnava. Komisijski ogledi so le eno izmed dokaznih sredstev v postopku ugotavljanja dejanskega stanja v zadevi. Ogled je v tem primeru moral biti opravljen. V vlogi je tožnica v zvezi z utesnjenostjo uveljavljala točke pri postavki 3.1.3. od 8 m2 do 12 m2, površine stanovanja ni izpolnila, iz priložene najemne pogodbe pa izhaja, da je najemnica tožnica, ki je tudi uporabnica skupaj z možem. Na ogledu meritev stanovanja ni bila opravljena. Pri obravnavi vloge se upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge oziroma v času razpisa in so navedene v vlogi. V zvezi s točkovanjem po točkovalni postavki 7.2. je ponovila navedbe iz drugostopenjske odločbe. V zvezi z uveljavljano ničnostjo je še dodala, da tožnica v pritožbi ničnosti ni uveljavljala, v tožbi pa tudi ne konkretizira razlogov za obstoj ničnosti. Predlagala je zavrnitev tožbe.

5.Tožnica je v pripravljalni vlogi prerekala vse navedbe toženke. Meni, da bi morala toženka upoštevati priloženo mnenje, saj je A. A. sodna izvedenka. V stanovanju je vidna vlaga, zato bi tožnici morale biti priznane točke, glede na tudi priložena zdravniška potrdila. Komisija je tudi videla, da je v stanovanju več oseb (tudi sin z družino).

6.V pripravljalni vlogi je toženka vztrajala pri svojih navedbah, dodala, da tožnica po njenem mnenju ni izkazala prisotnosti konstrukcijske vlage v stanovanju.

7.V nadaljnjih vlogah sta tožnica in toženka vztrajali pri svojih navedbah, tožnica jih je v bistvenem ponovila tudi pri izjavi o odpovedi glavni obravnavi.

K I. točki izreka

8.Tožba ni utemeljena.

9.V obravnavanem primeru gre za presojo pravilnosti odločbe prvostopenjskega organa, s katero je ta odločil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 430 točk, s čimer se uvršča na 902. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A1, pri čemer bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem upravičencem, uvrščenih na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 560 točk.

10.Svojo odločitev je prvostopenjski organ utemeljil s sklicevanjem na določbe Pravilnika ter JR. Po petem odstavku 20. člena Pravilnika se za vodenje razpisnega postopka uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

11.Tožnica uveljavlja, da bi morala prejeti dodatnih 130 točk - 10 točk po točkovalni postavki 3.1.3. ter 120 točk po točkovalni postavki 7.2 (trajna obolenja, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami) Obrazca, ki je priloga Pravilnika.

12.V zvezi z uveljavljanjem točk po točkovalni postavki 3.1.3. (Neprimerna površina stanovanja - od 8 m2 do 12 m2) iz izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka upoštevala površino stanovanja, kot je ta razvidna iz priložene najemne pogodbe (ta v vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem ni bila navedena), kot člane gospodinjstva pa je poleg tožnice upoštevala še njenega moža, ki je bil edini še naveden kot član gospodinjstva. Tako ne drži, da tožnica takih podatkov ni nikjer navedla.

13.Tožnica ugovarja, da je tudi v času razpisnega postopka v stanovanju poleg njenega moža prebival še svak z družino in nato še sin z družino (ta v času komisijskega ogleda stanovanja), zaradi česar ji je glede na površino stanovanja (54,80 m2) treba priznati še 10 točk po točkovalni postavki 3.1.3.

14.Tega ugovora sodišče ne more sprejeti. Gre namreč za razpisni postopek, v katerem morajo prosilci, ki se želijo prijaviti na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, oddati svojo vlogo na posebnem obrazcu in k svoji vlogi priložiti ustrezna dokazila. Povedano drugače: prosilec mora v svoji vlogi, ki jo vloži na obrazcu, natančno označiti, katere kriterije za ocenjevanje svoje prijave uveljavlja na javnem razpisu in če je to potrebno oziroma predpisano, za dokazovanje le-teh priložiti ustrezna dokazila. Tako tudi določa 21. člen Pravilnika (po katerem pri proučitvi vseh okoliščin, pomembnih za uvrstitev in razvrstitev udeležencev razpisa na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, najemodajalci za ocenitev stanovanjskih in socialnih razmer, v katerih živijo udeleženci razpisa in njihovi ožji družinski člani, uporabljajo obrazec iz priloge, ki je sestavni del tega pravilnika). Če tožnica v svoji vlogi ni uveljavljala še drugih članov gospodinjstva (poleg sebe in svojega moža), jih organ ni mogel upoštevati, ne glede na opravljen komisijski ogled v stanovanju, v katerem so (po mnenju tožnice evidentno) stanovali še drugi člani gospodinjstva (poleg tožnice in tožničinega moža). Ob tem pa je treba še poudariti, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času vloge in so navedene v vlogi (7. točka JR), s čimer se (med drugim) doseže enakopravna obravnava vseh prijaviteljev na JR.

15.Nadalje je v zadevi še sporno, ali bi morala toženka tožnici točke po točkovalnih postavki 7.2 podeliti že na podlagi izvedeniškega poročila (in zapisnika o točkovanju stanovanja), ki ga je predložila tožnica, ali pa je bila upravičena dejansko stanje v zadevi ugotavljati tudi s komisijskim ogledom tožničinega stanovanja.

16.Sodišče pritrjuje toženki, ki izpostavlja, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP), ter da o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (načelo proste presoje dokazov iz 10. člena ZUP).

17.V predmetni zadevi je tožnica v izkaz slabih stanovanjskih razmer, katerih posledica so njena in obolenja njenega moža, skladno s 7. točko razdelka 6.4. Javnega razpisa predložila izvedeniško poročilo, ki ga je po naročilu tožnice izdelala sodna izvedenka gradbene stroke A. A. Navedeno poročilo predstavlja dokaz, s katerim tožnica dokazuje svoje navedbe, ne pa izvedenskega mnenja (oziroma dokaza z izvedencem) v smislu 189. in naslednjih členov ZUP, saj lahko izvedenca določi le organ oz. uradna oseba (190. člen ZUP). S strani tožnice predložen dokaz je bil upravni organ tako dolžan (kot vsak drug dokaz posebej in vse dokaze skupaj) vestno in skrbno presoditi.

18.To je toženka tudi storila, saj se je v drugostopenjski odločbi do navedenega dokaza konkretizirano opredelila in obrazložila, zakaj je po njenem mnenju predloženo poročilo neverodostojno. Toženka je namreč pojasnila, da iz zapisnika o točkovanju stanovanja (ki je del poročila) med drugim izhaja, da so bile za tožničino stanovanje priznane odbitne točke zaradi "neizoliranosti kletnega ali pritličnega stanovanja - vidna vlaga", v višini -5 točk, in sicer kljub temu, da je v zadevi nesporno (in kot to izhaja tudi iz drugih delov izvedeniškega poročila), da se tožničino sedanje stanovanje nahaja v 2. nadstropju večstanovanjskega objekta (in torej ni kletno ali pritlično stanovanje). Tako pripravljeno poročilo tudi po presoji sodišča ni pripravljeno skladno s Pravilnikom o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (alineja k) prvega odstavka 3. člena), na podlagi katerega je bilo (glede na uporabljen obrazec zapisnika, ki je priloga poročila) izvedeno točkovanje tožničinega stanovanja. Upravni organ je (tudi ob upoštevanju navedenega) lahko upravičeno štel, da dejansko stanje v zadevi v zvezi s stanjem tožničinega stanovanja ni popolno ugotovljeno, zaradi česar je potrebno izvajanje dodatnih dokazov, in sicer dokaza z ogledom tožničinega stanovanja.

19.In ta dokaz je organ tudi izvedel, ko je opravil komisijski ogled stanovanja. Iz Poročila o vlagi v stanovanju pa izhaja naslednje: da so bile opravljene meritve z digitalnim merilcem vlažnosti sten in s termokamero, da iz opravljenih meritev z digitalnim merilcem vlažnosti sten izhaja, da v območju oken stanovanja in pod okenskimi policami, kot tudi stene stanovanja ne kažejo večjih odstopanj od normalne vlažnosti sten in je zamakanje v objekt izključeno, iz opravljenih meritev s termokamero pa, da je stanovanje primerno ogreto, da je vlažnost zraka v optimalnem območju (36 %), da pregled s termokamero ne pokaže izrazitih toplotnih mostov, lokalne podhladitve pa nastopajo zaradi načina postavljene opreme in da so okoli oken napake kot posledica slabe vgradnje. Kot zaključno je bila prisotnost vlage ugotovljena, vendar ta ni konstrukcijsko pogojena, saj izmerjeni toplotni mostovi na delih stanovanjske konstrukcije nimajo za posledico večjega padca temperature, ker se ne približajo temperaturam rosišč.

20.In le v takem primeru (torej, če je vlaga konstrukcijsko pogojena, hkrati z ustreznim zdravniškim potrdilom, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo) je vloga prosilca po tem kriteriju tudi lahko točkovana. Tako izhaja tudi iz Navodila za izpolnjevanje vloge. Tožničinega ugovora, da je bilo ugotovljena delna prisotnost vlage, zaradi česar bi ob izkazanih zdravstvenih težavah morale biti priznane tudi točke po tej postavki, sodišče tako ne sprejema.

21.Iz zapisnika ogleda stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer, št. 35220-2962/2021 z dne 5. 4. 2022, pa tudi ne izhaja, da bi tožnica podala kakšne pripombe na zapisnik ali delo komisije. Zato tudi ugovorov, ki se nanašajo na ta del postopka, sodišče ne upošteva.

22.Tožnica je tožbo vložila tudi iz razlogov ničnosti. Kot je pravilno opozorila že toženka, ni konkretizirala svojih navedb v tem smeri. Ker pa sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena ZUS-1), ugotavlja še naslednje: odločba je bila izdana iz stvarne pristojnosti upravnega organa (87. člen Stanovanjskega zakona), z izvršitvijo odločbe ni bilo povzročeno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, odločba se ne izvršuje po zakonu, tožnica je vložila vlogo, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo, odločba ni bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska, ali drugega nedovoljenega dejanja, v odločbi ni take nepravilnosti, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost.

23.Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnice, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, hkrati pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

24.Sodišče je odločilo brez oprave glavne obravnave, ker sta se stranki postopka strinjali, da sodišče odloči na podlagi listin in, da se glavna obravnava ne opravi (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

25.Odločitev o priglašenih stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Glej tudi npr. sodbi, I U 262/2012 z dne 12. 6. 2012, I U 185/2012 z dne 5. 12. 2012;

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 87

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) - člen 21

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.