Jedro

Za pravilno presojo vprašanja, ali ravnanja oziroma opustitve tožene stranke sodijo v okvir pravno relevantne vzročne zveze, je treba odgovoriti na vprašanje, ali je podana vzročna zveza med škodnim ravnanjem in konkretno nastalimi stroški požarne intervencije. Z drugimi besedami, treba je presoditi, ali so prav zaradi ravnanj oziroma opustitev tožene stranke nastali stroški požarne intervencije oziroma so nastali višji stroški kot bi bili, če bi tožena stranka ravnala v skladu s pravnimi akti, ki so jo zavezovali pri sanaciji gramozne jame. Če bi se izkazalo, da je tožena stranka s svojimi ravnanji in opustitvami prispevala k nastanku (višjih) stroškov nujnega ukrepanja, je šteti, da je povzročila ogroženost, zaradi katere so ti (višji) stroški nastali (prvi odstavek 118. člena ZVNDN).

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je (v ponovljenem postopku) zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo stroškov intervencije gasilcev ob požaru gum na odlagališču tožene stranke.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

3. Na predlog tožeče stranke je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 2/2018-7 z dne6. 2. 2018 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali v obravnavanem primeru obstaja vzročna zveza med ravnanjem in opustitvami tožene stranke ter škodo, nastalo tožeči stranki zaradi intervencije v požaru.

4. Tožeča stranka drugostopenjsko sodbo izpodbija z revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno pa razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve oziroma druge stopnje.

5. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-E (Uradni list RS 10/2017), zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. členaZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E. **Relevantno dejansko stanje**

7. Tožena stranka je v gramozni jami v občini L. skladiščila velike količine nepredelane odpadne gume, za kar ni imela dovoljenja. Granulat gume (predelana odpadna guma)1 je bil pomešan z drugimi odpadki (14. in 23. točka obrazložitve sodbe prvostopenjskega sodišča).

8. V noči s 16. na 17. julij 2008 je prišlo do požara, ki je terjal mobilizacijo velikega števila gasilcev in porabo večje količine gasilskega materiala za več kot 24 ur. Stroški požarne intervencije so znašali 126.543,77 EUR.

**Revizijski razlogi**

9. Revizija uveljavlja, da sta sodišči nižjih stopenj napačno presodili vzročno zvezo med ravnanjem oziroma opustitvami tožene stranke in povzročeno škodo, nastalo z gašenjem požara. Omenja odgovornost za t.i. „mešano naključje“, po katerem je „odgovorna oseba (z dejanjem ali opustitvijo) ustvarila položaj, ki sam po sebi ni neposredni razlog za nastalo škodo, je pa nudil dejansko podlago za nastanek drugega dejavnika, ki je naravno gledano neposredno povzročil škodo.“ Tudi če bi požar povzročil neznani storilec, kot sta presodili sodišči, ta gotovo ne bi nastal v takšnem obsegu, da bi bila potrebna tako obsežna gasilska intervencija, kot je bilo v konkretnem primeru. Revizija našteva sodne odločbe, v katerih naj bi Vrhovno sodišče zavzelo stališče, ki po njenem mnenju pritrjuje njenemu razumevanju vzročne zveze.

10. Tožena stranka odgovarja, da tožeča stranka med sojenjem na prvi stopnji ni podala dovolj konkretiziranih navedb o dejstvih, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da obstaja vzročna zveza med storitvijo ali opustitvijo dolžnega ravnanja tožene stranke in požarom kot posledico. Njene trditve tudi niso potrjene z izvedenimi dokazi. Upravne odločbe, na katere se je sklicevala, so bile odpravljene, inšpekcijski pregled, na katerega se je sklicevala, pa je bil opravljen eno leto po požaru. Teorija „mešanega naključja“, na katero se sklicuje revidentka, v tej zadevi ne pride v poštev, „ker ni dejstev za nastanek požara, kot ravnanj in opustitev, ki bi lahko kakor koli izhajala iz sfere tožene stranke.“ **Razlogi za ugoditev reviziji**

11. Tožeča stranka opira tožbeni zahtevek na določbo 118. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/1994 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVNDN). Po nosilni določbi prvega odstavka mora fizična ali pravna oseba, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, zaradi katere so nastali stroški nujnega ukrepanja, oziroma povzročila nesrečo, pokriti: stroške zaščitnih in reševalnih intervencij, stroške sanacije in vzpostavitve v prejšnje stanje in stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.

12. Sodišči nižjih stopenj sta se ukvarjali le z vprašanjem, kaj je bil vzrok za nastanek požara (podtaknila naj bi ga tretja oseba), ne pa tudi z vprašanjem, ali je tožena stranka s svojimi ravnanji oziroma opustitvami prispevala k nastanku (višjih) stroškov požarne intervencije. Sodišče prve stopnje je sicer zapisalo (34. točka obrazložitve), da je tožena stranka „z nezadostnimi ukrepi za požarno varnost, dejstvom, da za predelavo gum ni poskrbela dnevno, da niso bile dostopne predpisane poti, požarna voda, ločevanje požarnih sektorjev, da je bila količina gum na deponiji prevelika, soprispevala k dodatnim težavam pri gašenju“ in da je vse to „očitno vplivalo na to, kako se je požar širil in kako je gašenje potekalo“, a dodalo, da „ni zaključiti, da je bil v zatrjevanih kršitvah vzrok, da je do požara prišlo.“ Sodišče druge stopnje je pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da je nastanek požara povzročilo „subjektivno ravnanje tretje osebe“, s čimer se je tožena stranka razbremenila svoje odgovornosti. Zavzelo je tudi stališče, da ravnanje tožene stranke ne sodi v okvir pravno relevantne vzročne zveze(10. točka obrazložitve).

13. V primerih kot je obravnavani je treba razlikovati med vzročnostjo za škodni dogodek in vzročnostjo za obseg nastale škode. Zato ugotovitev sodišč nižjih stopenj, da je do požara prišlo iz nekega drugega, od tožene stranke neodvisnega vzroka (vzrok za nastanek škodne posledice naj bi bilo dejanje tretje osebe), nujno še ne pomeni tudi presoje, da ravnanja oziroma opustitve tožene stranke (ki jim upoštevaje 34. točko obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje le-to pripisuje protipravno naravo), ne sodijo v okvir pravno relevantne vzročne zveze. Zato je za pravilno presojo vprašanja, ali ravnanja oziroma opustitve tožene stranke sodijo v okvir pravno relevantne vzročne zveze, treba odgovoriti na vprašanje, ali je podana vzročna zveza med škodnim ravnanjem in konkretno nastalimi stroški požarne intervencije. Z drugimi besedami, treba je presoditi, ali so prav zaradi ravnanj oziroma opustitev tožene stranke nastali stroški požarne intervencije oziroma so nastali višji stroški kot bi bili, če bi tožena stranka ravnala v skladu s pravnimi akti, ki so jo zavezovali pri sanaciji gramozne jame v L. Če bi se izkazalo, da je tožena stranka s svojimi ravnanji in opustitvami prispevala k nastanku (višjih) stroškov nujnega ukrepanja, je šteti, da je povzročila ogroženost, zaradi katere so ti (višji) stroški nastali (prvi odstavek 118. člena ZVNDN).

14. Iz zgoraj navedenih razlogov je bilo treba reviziji ugoditi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena v zvezi s 383. členom ZPP).

**O stroških postopka**

15. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi tretjega odstavka165. člena ZPP 1 Na podlagi vodnega soglasja Agencije RS za okolje, Urada za upravljanje z vodami,št.: 35507-1911/2007-2 z dne 31. 8. 2007 in št.: 35507-2585/2007-2 z dne 30. 11. 2007, ki je bil sestavni del gradbenega dovoljenja 35105-62/2006-BB/HČ z dne 24. 10. 2007, je bilo toženi stranki dovoljeno v gramoznico odlagati le nenevarne in interne odpadke t.j. od predvidenih materialov le granulat avtomobilskih gum, gradbene odpadke, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, in zemljino od izkopov, ki prav tako ne vsebuje nevarnih snovi.