Jedro

V postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine predlagatelj ne more doseči šele izdajo listine, s katero bi bila identificirana parkirna mesta, ki jih je kupil in prevzel v posest.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep o zavrnitvi predloga za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine predlagatelja in za vknjižbo lastninske pravice.

Predlagatelj v pravočasni pritožbi proti temu sklepu navaja, da so bila parkirna mesta v objektu podzemnih garaž BS oz. deli stavb vpisani na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnine in ustanovitvi etažne lastnine, projekta etažne lastnine št. 1 in dodatka, ki je vložena v zemljiško knjigo pod Dn 1. Gre za 82 parkirnih mest, grajenih za trg, ki so bila v ureditvenem območju BS 1/5 zgrajena na bivših parcelah št. 135, 81/1, 105, 106/1, 106/2, 107, 108 in 109 k.o. B.. Njegov pravni prednik, M., d.d., je po prodajni pogodbi št. 2 z dne 22.8.1991 kupil 10 parkirnih mest v drugi etaži citirane parkirne hiše. Na GURS-u je pridobil etažni načrt, iz katerega izhaja kateri deli stavb iz projekta etažne lastnine so predmet vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Na podlagi projekta etažne lastnine št. 1 in dodatka, potrdil o stavbi in njenih delih in po podatkih izrednih zemljiškoknjižnih izpiskov, iz opisa posameznega dela je opravil identifikacijo delov stavbe in ugotovil, da je v projektu etažne lastnine v stavbi št. 3 k.o. B. posamezni del št. 4, vpisan parkirni prostor št. 30 v drugi kleti, posamezni del št. 6, vpisan parkirni prostor št. 8 v drugi kleti, posamezni del št. 9, vpisan parkirni prostor št. 32 v drugi kleti, posamezni del št. 10, vpisan parkirni prostor št. 33 v drugi kleti, posamezni del št. 11, vpisan parkirni prostor št. 34 v drugi kleti, posamezni del št. 12, vpisan parkirni prostor št. 35 v drugi kleti, posamezni del št. 13, vpisan parkirni prostor št. 36 v drugi kleti, posamezni del št. 14, vpisan parkirni prostor št. 37 v drugi kleti, posamezni del št. 15, vpisan parkirni prostor št. 38 v drugi kleti in posamezni del št. 16, vpisan parkirni prostor št. 39 v drugi kleti. Meni, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in za vknjižbo lastninske pravice, ker so nepremičnine označene z identifikacijskim znakom, s katerim so vpisane v zemljiško knjigo. Kot posredni dokaz prilaga tudi fotografije parkirnih mest, ki so zamrežena in jih Mercator uporablja vse od nakupa dalje. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in sprejme sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbe lastninske pravice pri spornih delih v njegovo korist. Pritožba ni utemeljena.

Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki je urejen v 7.5 poglavju Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) je namenjen sodnemu konstituiranju razpolagalnega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, pa stranke ne razpolagajo več z listino o tem poslu, ki bi bila sposobna za vknjižbo stvarne pravice predlagatelja v zemljiško knjigo (1. in 2. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Po vzpostavitvi takšne listine se v tem postopku dovoli vknjižba lastninske pravice v korist predlagatelja.

V konkretnem primeru predlagatelj zahteva vzpostavitev listine, za katero iz navedb v predlogu ne izhaja, da bi bila sploh sklenjena. V 12. členu prodajne pogodbe z dne 22.8.1991 je namreč zapisano, da se prodajalec zavezuje urediti zemljiškoknjižno stanje za objekt v celoti, za kar bosta pogodbeni stranki sklenili ustrezen aneks k osnovni pogodbi. Tega aneksa, v katerem bi pogodbeni stranki natančno identificirali (vsaj opisno), kateri parkirni prostori so bili prodani predlagatelju pa stranki očitno nista sklenili. V postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine predlagatelj ne more doseči šele izdajo listine, s katero bi bila identificirana parkirna mesta, ki jih je kupil in prevzel v posest. Ostale listine, ki jih je predlagatelj priložil predlogu (potrdilo o stavbi in delih stavbe), ne morejo nadomestiti razpolagalnega pravnega posla prodajalca, da je lastninsko pravico na predlagatelja prenesel prav na konkretnih nepremičninah, pri katerih zahteva vknjižbo v svojo korist. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine zavrnilo, saj pogoji za izvedbo tega postopka niso izpolnjeni. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi 161. člena ZZK-1 pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.