Jedro

Tožencu (vojaku) je na podlagi njegovega predloga predčasno sporazumno prenehala pogodba o zaposlitvi, ki jo je imel s tožečo stranko sklenjeno za dobo petih let. V sporazumu o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi sta se pravdni stranki dogovorili, da bo toženec povrnil tožeči stranki stroške, nastale v času temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja za vojaka. Zato je sodišče prve stopnje tožeči stranki utemeljeno prisodilo vtoževani znesek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točka izreka izpodbijane sodbe naložilo tožencu, da je dolžan v roku 15 dni plačati tožeči stranki 123,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 9. 2011 dalje do plačila, pod izvršbo. V II. točki izreka je naložilo tožencu, da je dolžan plačati tožeči stranki stroške tega postopka v višini 51,00 EUR, in sicer v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila, pod izvršbo.

2. Zoper navedeno sodbo se z laično pritožbo pritožuje toženec iz pritožbenega razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi. Navaja, da se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. S tožečo stranko je sklenil pogodbo o zaposlitvi za dobo petih let in sicer za obdobje od 25. 9. 2006 do 24. 9. 2011. Med tem časom je moral v roku enega leta opraviti strokovno usposabljanje. To usposabljanje je opravil uspešno in sicer od 7. 2. 2007 do 23. 3. 2007, torej prej kot v enem letu, tako kot je bilo napisano v pogodbi. Navaja, da je bil v času sklenjene pogodbe zaposlen za določen čas, ni pa bil na usposabljanju. 3. 7. 2011 mu je pogodba prenehala veljati sporazumno, sedaj pa tožeča stranka od njega zahteva, da vrne razliko v usposabljanju v znesku 123,25 EUR, ki ga je uspešno opravil v roku enega leta.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka od toženca v tem individualnem delovnem sporu vtoževala izplačilo 123,25 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 9. 2011 in sicer na podlagi sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 6. 2011 (A1). Vtoževani znesek je predstavljal sorazmeren del stroškov usposabljanja, ki ga je bil toženec dolžan povrniti tožeči stranki zaradi prekinitve pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka, v okviru katerega je izvedlo vse dokaze, ki jih je v spis vložila tožeča stranka (toženec v postopku ni predlagal v izvedbo nobenega dokaza, niti se ni udeležil naroka za glavno obravnavo dne 16. 9. 2014, čeprav je bil na ta narok pravilno vabljen), utemeljeno zaključilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen. Ugotovilo je, da je tožencu na podlagi njegovega predloga z dnem 3. 7. 2011 predčasno sporazumno prenehala pogodba o zaposlitvi, ki jo je imel s tožečo stranko sklenjeno za dobo petih let (od 25. 9. 2006 do 14. 9. 2011). V III. točki Sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 6. 2011 (v nadaljevanju Sporazum; A1) sta se tožeča stranka in toženec dogovorila, da bo toženec povrnil tožeči stranki stroške v višini 123,25 EUR, nastale v času temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja za vojaka. V IV. točki Sporazuma pa se je toženec zavezal, da bo tožeči stranki, potem ko mu bo izstavila zahtevek za vračilo stroškov iz III. točke Sporazuma, dolgovani znesek poravnal v roku ki mu bo določen v zahtevku za vračilo stroškov. Ker je tako iz omenjenega Sporazuma, kot tudi iz drugih listin, ki jih je v spis vložila tožeča stranka, razvidno, da je toženec tožeči stranki dolgoval vtoževani znesek (sorazmerni del stroškov osnovnega vojaškega strokovnega usposabljanja), ker toženec višini sorazmernega dela stroškov osnovnega vojaškega strokovnega usposabljanja niti ni nasprotoval in ker toženec v postopku ni predlagal nobenih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da sorazmernega dela stroškov osnovnega vojaškega strokovnega usposabljanja tožeči stranki ni dolžan vrniti, je sodišče prve stopnje tudi po ugotovitvi pritožbenega sodišča tožeči stranki utemeljeno prisodilo vtoževani znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Posledično so neutemeljene pritožbene navedbe toženca, da spornega zneska ni dolžan povrniti tožeči stranki.

6. Ker ni bil podan niti s pritožbo uveljavljani razlog in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

7. Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških toženca ni odločalo, ker jih ta ni priglasil.