7. 9. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Roberta Žnidarja, Kranjska Gora, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Jereb, d. o. o., Kranj, na seji 7. septembra 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. točke 136. člena v zvezi s 7. točko prvega odstavka 142. člena in drugim odstavkom 199.d člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedene določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Zatrjuje, da so v neskladju s 33. in 67. členom Ustave. Navaja, da je delničar družbe Livar, d. d., Ivančna Gorica, ki je v postopku prisilne poravnave. V načrtu finančnega prestrukturiranja naj bi bila predvidena pretvorba terjatev v delnice dolžnika, zaradi česar naj bi se v skladu z drugim odstavkom 199.d člena ZFPPIPP izvedlo tudi poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala. Ko bo prisilna poravnava potrjena, naj bi bili obstoječi delničarji razlaščeni brez nadomestila. Predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi, da je izpodbijana ureditev protiustavna.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijane določbe ZFPPIPP ne učinkujejo neposredno. Ustavno sodišče je že v sklepu št. U-I-43/15 z dne 22. 4. 2015 pojasnilo, da ima šele pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave (zanj pa pobudnik navaja, da še ni bil izdan) med drugim za posledico vpis spremembe osnovnega kapitala v sodni register, veljavnost vplačanih novih delnic in spremembo deleža družbenika v osnovnega kapitalu (1. točka devetega odstavka 199.a člena v zvezi s prvim odstavkom 199. člena ZFPPIPP). Zato bo lahko pobudnik zatrjevane protiustavnosti uveljavljal pred sodiščem prve stopnje, ko bo to odločalo o potrditvi prisilne poravnave.[1] Odločitev o potrditvi prisilne poravnave namreč vsebuje tudi odločitev upniškega odbora o spremembi osnovnega kapitala,[2] ki je materialnopravna predpostavka za sklenitev prisilne poravnave. Zato se v takšnih primerih, kot je obravnavani, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZFPPIPP. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Sklep Višjega v Ljubljani št. Cst 373/2012 z dne 20. 12. 2012. Prim. tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cpg 873/2013 z dne 4. 9. 2013.

[2]Prav tam, sklep Višjega v Ljubljani št. Cst 373/2012. Prim. smiselno tudi sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 214/2008 z dne 27. 1. 2011, ki se sicer nanaša na ureditev po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99 – ZPPSL).