Jedro

Vrhovno sodišče meni, da se za predkupnega upravičenca - zakupnika v smislu 3. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ lahko šteje le oseba, ki ima z lastniki zemljišča sklenjeno pisno zakupno pogodbo, ki je bila sklenjena na podlagi predhodnega postopka, predpisanega v določbah ZKZ, in odobrena s strani upravne enote z odločbo o odobritvi pravnega posla – zakupne pogodbe (glej določbe o zakupu, to so določbe od 26. do 38. člena ZKZ, ob smiselni uporabi določb od 19. do 24. člena - razen določb prvega, drugega in tretjega odstavka 23. člena - ZKZ o premetu s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) po dne 15. 12. 2005 opravljeni javni glavni obravnavi zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6. 4. 2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Kamnik z dne 10. 12. 2003, s katero je navedeni prvostopni organ odobril pravni posel – kupoprodajno pogodbo z dne 30. 10. 2003, ki so jo sklenili A.A., B.B., C.C. in D.D. kot prodajalci in F.F. kot kupec, glede kmetijskega zemljišča s parc. št. 15, njiva v izmeri 5035 m2, k.o...

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je v obravnavani zadevi sporno, ali je bil pri sklepanju prodajne pogodbe za navedeno kmetijsko zemljišče upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih ZKZ. Pritrjuje odločitvi in razlogom upravnih organov, da oba sprejemnika ponudbe – tožnik in F.F. – enako izpolnjujeta pogoje za predkupna upravičenca po 4. točki prvega odstavka in po 1. in 2. točki drugega odstavka 23. člena ZKZ. Zato pritrjuje tudi stališču, da so v tem primeru lahko prodajalci na podlagi 3. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ sami izbrali kupca izmed enako uvrščenih predkupnih upravičencev. Nobeden od navedenih predkupnih upravičencev pa ne izpolnjuje pogojev za zakupnika v smislu ZKZ in zato tudi ne pogoja, da bi bil uvrščen na višje mesto predkupnih upravičencev, to je na 3. mesto po 3. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ.

3. Tožnik vlaga revizijo (prej pritožbo), v kateri ponavlja tožbene navedbe. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, ker ni odločilo, da se ga šteje za zakupnika na prodaj danega zemljišča in se ga uvrsti v tretji prednostni razred po prvem odstavku 23. člena ZKZ, ne pa v četrti prednostni razred kot „drugega kmeta“. Predlaga, da Vrhovno sodišče ugodi reviziji (prej pritožbi), razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Prizadeta stranka C.C. (eden izmed prodajalcev), v odgovoru na pritožbo (sedaj revizijo) ugotavlja, da tožnik prilaga pritožbi (sedaj reviziji) le izjave A.A. za subvencije kmetijskih zemljišč, od katerih je ena datirana v letu 2003, ko so bili lastniki zemljišč štirje dediči, kar pomeni, da te izjave za subvencije niso relevantne, kar je zadosten dokaz, da ni bila sklenjena zakupna pogodba v smislu ZKZ. Sporno je tožnikovo sklicevanje na dejstvo, da je bila za predmetna zemljišča skrbnica A.A. Kot skrbnica ni imela popolne svobode pri odločanju o zakupu oziroma prodaji zemljišč. Smiselno predlaga, da Vrhovno sodišče zavrne pritožbo (sedaj revizijo) kot neutemeljeno.

6. Revizija ni utemeljena.

7. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne ter dovoljene po določbah ZUS-1, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na te določbe se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, sodba prve stopnje pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. 8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. V obravnavanem primeru je sporno, ali so bile pravilno uporabljene določbe 23. člena ZKZ o predkupni pravici kmetijskih zemljišč, gozdov oziroma kmetij, zlasti pa, ali tožnik po določbah ZKZ o zakupu izpolnjuje pogoje za zakupnika na prodaj danega zemljišča, od česar je odvisno, ali bi moral imeti močnejšo predkupno pravico, to je uvrščen na 3. in ne za 4. mesto izmed predkupnih upravičencev po prvem odstavku 23. člena ZKZ.

10. Vrhovno sodišče meni, da se za predkupnega upravičenca - zakupnika v smislu 3. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ lahko šteje le oseba, ki ima z lastniki zemljišča sklenjeno pisno zakupno pogodbo, ki je bila sklenjena na podlagi predhodnega postopka, predpisanega v določbah ZKZ, in odobrena s strani upravne enote z odločbo o odobritvi pravnega posla – zakupne pogodbe (glej določbe o zakupu, to so določbe od 26. do 38. člena ZKZ, ob smiselni uporabi določb od 19. do 24. člena - razen določb prvega, drugega in tretjega odstavka 23. člena - ZKZ o premetu s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi).

11. V obravnavnem primeru pa tožnik položaja, kot se zahteva za zakupnika v smislu ZKZ in je pojasnjen v prejšnji točki te obrazložitve, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal. Ni namreč predložil pisne zakupne pogodbe, sklenjene po postopku in na način, kot ga določa ZKZ. Položaja zakupnika v smislu ZKZ pa ne more dokazati z izjavo A.A. (ene od prodajalk obravnavanega zemljišča) o tem, da ima obravnavano zemljišče v zakupu. Navedena izjava namreč ni pisno sklenjena zakupna pogodba, kot se to zahtevo pa določbi petega odstavka 26. člena ZKZ, niti nima sestavin iz drugega odstavka 26. člena ZKZ. Prav tako obstoja zakupne pogodbe ne more dokazovati z dokazili o uveljavljanju subvencij za kmetijstvo za obravnavno zemljišče. Zato je sodišče prve stopnje izvedbo tega dokaza utemeljeno zavrnilo.

12. Glede na navedeno je tudi pravilna ugotovitev upravnih organov, ki ji sledi tudi prvostopno sodišče, da tožnik in F.F. enako izpolnjujeta pogoje za predkupna upravičenca po prvem in druge odstavku 23. člena ZKZ in da so zato lahko prodajalci na podlagi 3. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ izmed njiju sami izbrali kupca obravnavanega na prodaj danega zemljišča. 13. Iz zgoraj navedenih razlogov na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati revidentove navedbe, da bi glede na določbe Obligacijskega zakonika – OZ njegov zakup na prodaj danega zemljišča morali šteti za veljavno zakupno pogodbo po ZKZ, čeprav nima vseh predpisanih sestavin. ZKZ namreč ureja med drugim prav posebnosti zakupa in prometa s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi (17. do 38. člen) in zato v tem delu izključuje uporabo OZ kot splošnega zakona.

14. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje odgovorilo na vse pravno pomembne tožbene ugovore ter se do njih opredelilo. Zato zatrjevana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu ni podana.

15. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.