Jedro

Spornost samega temelja zahtevka zaradi celovite in pravične odločitve narekuje sprejem kvalitativne stroškovne odločitve po metodi, ko se uspeh strank vrednoti ločeno "po temelju" in "po višini", končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov. Takšna utrjena praksa se je izoblikovala predvsem v odškodninskih zadevah, kjer sta sporna tako temelj zahtevka kot tudi njegova višina.

Čeprav se je odvetnik udeležil le zadnjega naroka, to še ne pomeni, da do nagrade za postopek ni upravičen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep o stroških v III. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 816,53 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude, ki začne teči naslednji dan po preteku 15-dnevnega paricijskega roka, pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi," sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa plačati tožeči stranki 92,13 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki naložilo plačilo odškodnine v višini 9.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 3. 2014 dalje do plačila (I. točka izreka). V presežku - za plačilo odškodnine v znesku 21.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 3. 2014 dalje do plačila - pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Tožniku je naložilo povračilo pravdnih stroškov toženke v višini 848,38 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper odločitev o povračilu pravdnih stroškov (točka III izreka) vlaga pritožbo tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev o stroških spremeni tako, da jih naloži v plačilo toženki. Graja stališče sodišča, da je tožnik uspel z 31 %, toženka pa z 69 %. Meni, da bi moralo sodišče v celoti upoštevati uspeh po temelju - za novo nastalo škodo - po višini pa 31 % od 50 %, kar prestavlja 65,5 % uspeh. Povzema določbe Obligacijskega zakonika v zvezi z odškodnino za nepremoženjsko škodo ter določbe glede nove škode in poudarja, da toženka temelja za novo škodo ni priznavala. Prav zato je treba ločiti temelj in s tem povezane stroške ter višino. Meni, da toženka ni upravičena do nagrade za postopek, saj je pred narokom ni zastopal odvetnik. Gre ji samo nagrada za narok z DDV in stroški izvedenca, kar skupaj znaša 1.486,36 EUR. Po medsebojnem pobotanju mora toženka tožniku povrniti 1.112,55 EUR. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožba pravilno opozarja, da bi moralo sodišče v konkretnem primeru, ko je bil med pravdnima strankama sporen temelj - novo nastala škoda - to dejstvo upoštevati tudi pri odmeri stroškov. Drugi odstavek 154. člena ZPP kot dodatno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov predpisuje upoštevanje vseh okoliščin primera. To pomeni, da mora sodišče sprejeti takšno odločitev, ki ne bo zgolj rezultat matematične operacije, ampak bo razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.(2)

5. V obravnavani zadevi se je med pravdnima strankama kot sporno izpostavilo vprašanje obstoja novo nastale škode. Zaradi njenega ugotavljanja je bil izveden dokazni postopek, postavljena je bila izvedenka medicinske stroke. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka pa je sodišče pri tožniku ugotovilo podanost nove škode.

6. Spornost samega temelja zahtevka zaradi celovite in pravične odločitve narekuje sprejem kvalitativne stroškovne odločitve po metodi, ko se uspeh strank vrednoti ločeno "po temelju" in "po višini", končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov(3). Takšna utrjena praksa se je izoblikovala predvsem v odškodninskih zadevah, kjer sta sporna tako temelj zahtevka kot tudi njegova višina.

7. Pritožbeno sodišče je zaradi napačne uporabe določb, ki urejajo povračilo stroškov postopka, stroške ponovno odmerilo glede na spremenjen delež uspeha pravdnih strank, ki pri tožniku - upoštevaje temelj zahtevka - znaša 65,5 %, pri tožencu pa 34,5 %. Izračun po deležih je bil opravljen ob upoštevanju odmere stroškov pravdnih strank, ki jo je opravilo že prvo sodišče. Pri tožniku je upoštevalo 2.481,45 EUR pravdnih stroškov, kar upoštevaje 65,5 % uspeh, znaša 1.625,34 EUR; pri tožencu pa 2.344,39 EUR, kar ob upoštevanju 34,5 % uspeha znaša 808,81 EUR. Po medsebojnem pobotanju je toženec dolžan tožniku povrniti 816,53 EUR pravdnih stroškov, kot izhaja iz dispozitiva sodne odločbe.

8. Pritožba neutemeljeno graja odločitev sodišča, ki je tožencu priznalo tudi nagrado za postopek v znesku 703,30 EUR po tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT). Čeprav se je odvetnik udeležil le zadnjega naroka, to še ne pomeni, da do nagrade za postopek ni upravičen. ZOdvT v 14. členu določa, da nagrada zajema celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve, če zakon ne določa drugače. V skladu s tretjo opombo tretjega dela tarife nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Nagrada nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. Skladno s V. poglavjem tarife pa nagrada za posamezno opravilo nastane, če na odvetnika ni preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku. Iz zapisnika z dne 29. 10. 2015 izhaja, da ima odvetnik tožene stranke generalno pooblastilo pod Su 25/99-24, kar je sodišče preverilo z vpogledom v Su vpisnik neposredno pred obravnavo. Iz spisa ne izhaja, da bi bil odvetnik pooblaščen zgolj za zastopanje na naroku, zato mu, upoštevaje prej citirane določbe, gre tudi nagrada za postopek.

9. Pri izračunu pritožbenih stroškov je bil upoštevan pritožnikov pritožbeni uspeh, ki znaša 73 %. Pritožnik je upravičen do 50 EUR nagrade za postopek po tarif. št. 3210, do pavšalnega zneska za plačilo telekomunikacijskih storitev (tarif. št. 6002), vse z 22 % DDV-jem in do povračila sodne takse (40,80 EUR). Ob upoštevanju pritožbenega uspeha je pritožnik upravičen do povračila zneska v višini 92,13 EUR.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999 - s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP Op. št. (2): Betteto, N. in drugi: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga.

Op. št. (3): Ibidem.