Jedro

Zdravniško opravičilo, ki ga je tožena stranka predložila sodišču po opravljanem naroku za glavno obravnavo, ne utemeljuje opravičenosti izostanka, saj ni bilo izdano v skladu s Pravilnikom o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 5. alineji I. točke izreka in II. točke spremeni tako, da glasi: „- zakonske zamudne obresti od zneska regresa za letni dopust za leto 2010 in 2011 tečejo od 21. 3. 2011 dalje (5. alineja I. točke izreka), - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka v višini 230,95 EUR tečejo od prvega dne po poteku 8 dnevnega paricijskega roka (II. točke izreka).“ V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati: - za mesec december 2010 bruto plačo v višini 746,93 EUR in po odvodu davkov in prispevkov tožniku izplačati neto znesek, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 1. 2011 dalje do plačila; - za januar 2011 bruto plačo v višini 746,93 EUR in po odvodu davkov in prispevkov, tožniku plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2011 dalje, do plačila; - za februar 2011 bruto plačo v znesku 746,93 EUR in po odvodu davkov in prispevkov tožniku izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 3. 2011 do plačila; - regres za letni dopust za leto 2010 v znesku 122,36 EUR in za leto 2011 v znesku 122,36 EUR in po odvodu davkov, tožeči stranki izplačati neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2011 dalje do plačila; - stroške prevoza na delo v znesku 45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 3. 2011 dalje do plačila; - stroške malice v višini 93,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 21. 3. 2011 dalje do plačila.

V presežku pa je zahtevek tožnika zavrnilo (kot je razvidno pod III. točko izreka).

Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 230,95 EUR (II. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka in navaja, da toženi stranki ni bila dana možnost, da dokaže svoje trditve iz odgovora na tožbo oziroma da sodeluje na sojenju. Sodišče je narok oziroma glavno obravnavo opravilo 13. 9. 2011, čeprav je direktor tožene stranke kot zakoniti zastopnik svoj izostanek z obravnave, pravočasno in pravilno opravičil. Sodišču je poslal faks ob 7.27 uri zjutraj (dne 13. 9. 2011) ter sporočil, da je bolan in da se ne more udeležiti obravnave. Naknadno ob 13.20. uri pa je še sodišču posredoval zdravniško potrdilo. Toženi stranki ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, kar pomeni bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku, saj sodišče v obrazložitvi sodbe nikjer ni navedlo, da se je obravnava opravila v nenavzočnosti tožene stranke, prav tako pa iz obrazložitve ni razvidno, da bi sodišče opravičilo tožene stranke sploh obravnavalo. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Neutemeljena je pritožbena trditev tožene stranke, da ji ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka in je to razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je v sporni zadevi razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo dne 28. 6. 2011 ob 8.30. uri. Dne 27. 6. 2011 je tožena stranka prosila za preložitev poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo z obrazložitvijo, da je v bolniškem staležu in da bo predvidoma zdravstveno sposobna pristopiti na narok po 10. juliju 2011. Sodišče je upoštevalo opravičilo toženca, kateremu je toženec predložil tudi odločbo Sindikata ... OE M., iz katere je bilo razvidno, da je direktor tožene stranke začasno nezmožen za delo od 19. 6. 2011 do 9. 7. 2011 in poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo preložilo na dne 13. 9. 2011 ob 8.30. uri. Navedenega dne ob 7.27. uri zjutraj pa je tožena stranka po faksu poslala opravičilo, da se naroka ne more udeležiti zaradi bolezni in da bo zdravniško potrdilo posredovala še istega dne. Tožena stranka je nato zdravniško potrdilo po faksu posredoval sodišču ob 13.23. uri in v zdravniškem potrdilu je zapisano, da se zaradi zdravstvenih težav tožencu priporoča počitek in izogibanje prostorov z veliko ljudmi.

V skladu z 282. členom ZPP sodišče lahko opravi narok za glavno obravnavo v odsotnosti stranke pod pogojem, da je bilo stranki s pravilno vročitvijo vabila omogočeno sodelovanje v postopku. Tožena stranka je bila pravilno vabljena na poravnalni narok in narok za glavno obravnavo in sodišče prve stopnje pravilno ni preložilo naroka, glede na opravičilo, ki ga je tožena stranka posredovala sodišču po faksu dne 13. 9. 2011. Zdravniško opravičilo, ki ga je tožena stranka predložila sodišču po opravljenem naroku, ne utemeljuje opravičenosti izostanka, glede na to, da zdravniško potrdilo ni bilo izdano v skladu s Pravilnikom o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah (Ur. l. RS, št. 28/71, 1/80). Navedeni pravilnik določa, da se lahko zdravniško potrdilo izda samo na podlagi strokovnega zdravniškega pregleda, v okviru zdravstvenega varstva, ki ga izvaja zdravstvena organizacija in mora ustrezati ugotovitvam tega pregleda. Pri pregledu je treba zanesljivo ugotoviti diagnozo oziroma zdravstveno stanje. V konkretnem primeru se sodišče, na podlagi predloženega zdravniškega potrdila ni moglo prepričati o tem, ali je potrdilo izdala zdravstvena organizacija v okviru zdravstvenega varstva, ker ni bila navedena diagnoza oziroma zdravstveno stanje, prav tako pa ni bilo zabeleženo, ali je bil sploh opravljen zdravniški pregled in kdaj. V zdravniškem potrdilu je navedeno le, da se zakonitemu zastopniku tožene stranke zaradi zdravstvenih težav priporoča počitek in izogibanja prostorov z veliko ljudmi in da se zato zakoniti zastopnik ni sposoben udeležiti obravnave na sodišču. Vsekakor naveden razlog ne utemeljuje opravičenosti izostanka z naroka (sodba in sklep VS RS II Ips 28/99 z dne 21. 10. 1999).

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba tožene stranke neutemeljena in da je sodišče prve stopnje tudi pravilno pri svoji odločitvi uporabilo materialno pravo, razen v 5. alineji I. točke izreka, ko je sodišče odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati neto znesek regresa za leto 2010 in leto 2011 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 3. 2010 dalje, saj je s takšno odločitvijo prekoračilo tožbeni zahtevek, glede na to, da je tožnik uveljavljal plačilo zakonskimi zamudnih obresti od 21. 3. 2011 dalje do plačila. Prav tako pa je sodišče prve stopnje tudi v II. točki izreka napačno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da od pravdnih stroškov v višini 230,35 EUR tečejo zakonske zamudne obresti od dneva razsoje do plačila in pri tem ni upoštevalo paricijskega roka, da je tožena stranka dolžna plačati zakonske zamudne obresti šele od zapadlosti plačila stroškov postopka, saj so stroški postopka zapadli v plačilo šele od prvega dne po izteku 8 dnevnega paricijskega roka.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo izpodbijano sodbo tako da je v 5. alineji I. točke izreka in II. točki izreka, glede teka zamudnih obresti.

Tožena stranka je s pritožbo uspela le v neznatnem delu, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člen v povezavi s 154. členom ZPP).