Jedro

Sklep skupščine delniške družbe, da družba preide v last Komunistične pratije Slovenije, kar je slednja sprejela, predstavlja pravni posel, glede katerega denacionalizacijo podržavljenega premoženja ureja člen 5. ZDEN, s tem pa je podana sodna pristojnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da odločitev o zahtevi za denacionalizacijo nepremičnin pri vl. št. 44 k.o. A. (sedaj vl. št. 1231 iste k.o.) ne spada v sodno pristojnost. V posledici je zavrglo zahtevo za denacionalizacijo ter predloga za izdajo začasne odredbe in za zavarovanje dokaza z zaslišanjem predlagane priče. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj, uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialneg prava. Predlaga zanj ugodno spremembo izpodbijanega sklepa oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Nepremičnine vl. št. 44 k.o. A. so prešle v družbeno lastnino v roke Komunistični partiji na podlagi zapisnika izredne skupščine U. d.d. Ljubljana z dne 28.7.1946, nikakor pa ne na podlagi odločbe upravnega organa. Nepremičnine so bile podržavljene že leta 1946. Sodna pristojnost je podana po čl. 5. Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS št. 27/91 in 31/91 - v nadaljnjem besedilu ZDEN), saj so nepremičnine prešle v roke KPS pod silo in grožnjo partijskih funkcionarjev.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi gre pritožbi, da je delniška družba U. v takratni F. ulici 6 v Ljubljani prešla v državno last že v letu 1946. Dne 28.7.1946 so takrat navzoči delničarji na izredni skupščini delniške družbe sprejeli sklep, da družba preide v last Komunistične partije Slovenije. Obenem je bil sprejet tudi sklep o likvidaciji U. kot delniške družbe. Takratna odločitev delničarjev, navzočih na izredni skupščini delniške družbe pravno predstavlja enostransko izjavo volje. S svojim sklepom je izredna skupščina U. d.d. odsvojila svoje premoženje v korist Komunistične partije Slovenije, katera je darilo sprejela. To pa je v takratnih družbenih in političnih razmerah pomenilo prehod premoženja v državno last, kar dokazuje tudi kasnejša usoda tega, v letu 1946 izročenega premoženja.

Ne gre za podržavljenje brez pravnega naslova, saj je premoženje, ki je predmet zahteve za denacionalizacijo, prešlo v državno last na podlagi pravnega posla. Ne gre torej za življenjski primer po čl. 4. ZDEN. Zaradi sklepa izredne skupščine in sprejema izročenega premoženja, U. d.d. ni bila podržavljena s (kasneje) izdanimi predpisi, ki so to vprašanje v povojnem revolucionarnem in enostrankarskem obdobju urejali. Odločbi upravnih organov, na kateri se izpodbijani sklep opira, ne ugotavljata podržavljenja premoženja U. d.d. Ljubljana. Podržavljenje na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. l. FLRJ št. 52/58) je nastopilo z dnem, ko je začel veljati ta zakon (čl. 8. cit. zakona).

Tudi zato je pravno nepomembno sklicevanje izpodbijanega sklepa, da je do vknjižbe družbene lastnine oziroma splošnega ljudskega premoženja prišlo na podlagi upravnih odločb, izdanih v zvezi z izvajanjem predpisa o nacionalizaciji.

Premoženje U. d.d. Ljubljana je tako prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, glede katerega predlagatelj zatrjuje, da je nastal zaradi sile in grožnje partijskih funkcionarjev, torej predstavnikov takratne oblasti. Tako gre za primer denacionalizacije po čl. 5. ZDEN. O zahtevah za denacionalizacijo po čl. 5. ZDEN pa odloča sodišče (čl. 56/1 ZDEN). Izpodbijani sklep zato odreka odločitev o zahtevku, za katerega je pristojno (čl. 2/2 Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 29/90 - v nadaljnjem besedilu ZPP).

Zaradi nezakonitega postopanja predlagatelju ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s čl. 37. Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS št. 30/86 - v nadaljnjem besedilu ZNP).

Posledica je ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s čl. 37. ZNP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker ti stroški niso bili zaznamovani.

Določila jugoslovanskih predpisov so uporabljena na podlagi čl. 4/1 Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).