Jedro

Nepravilno je toženka postopala, ko se je poziv za dopolnitev vloge z dne 21. 2. 2020, odpravljen 24. 2. 2020, vrnil toženki dne 26. 2. 2020 z oznako "neznan" in je po preveritvi naslova v CRP ugotovila, da je tožnica še vedno prijavljena na naslovu "...", na naslovu, ki ga je v vlogi navedla, ravnala po pravilih postopka, kot da je tožnica spremenila naslov, pa toženke ni obvestila o spremembi naslova.

Izrek

I. Tožba zaradi molka pristojne Službe za BPP glede razrešitve odvetnika A. A., ki v zadevi Bpp 2844/2018 še ni bil razrešen, se zavrže. II. Tožbi zoper 2. točko izreka sklepa Bpp 564/2020 z dne 19. 6. 2020 se ugodi in se zadeva v odpravljenem delu vrne toženi stranki v nov postopek.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15,00 EUR.

Obrazložitev

1. Upravni organ - pristojna Služba za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijano 2. točko izreka sklepa zavrgla predlog tožnice z dne 21. 2. 2020 za razrešitev odvetnika A. A. v vseh zadevah brezplačne pravne pomoči, kjer je še določen za izvajanje oziroma še ni bil razrešen. V obrazložitvi je navedla, da je prosilka dne 21. 2. 2020 posredovala organu vlogo po elektronski poti, za katero pa je organ ugotovil, da ni bila lastnoročno podpisana. Organ je ravnal v skladu s tretjim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in prosilko pozval, da vlogo dopolni z lastnoročnim podpisom. Iz nevročenega sodnega pisma izhaja, da prosilki poziva ni bilo mogoče vročiti osebno po 87. členu ZUP, pošiljka je bila vrnjena z oznako "neznan", naslov prosilke v uradnih evidencah pa je bil enak kot v vlogi in na nevročenem sodnem pismu, zato se je vročitev opravljala z javnim naznanilom na oglasni deski pristojnega Organa za BPP in na enotnem državnem e-portalu, objava dne 27. 2. 2020. V skladu s petim odstavkom 96. člena ZUP, upoštevaje preklic Odredbe Predsednika Vrhovnega sodišča o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ z dne 28. 5. 2020, se šteje, da je bila vročitev opravljena dne 2. 6. 2020. Prosilka ni dopolnila vloge niti v postavljenem roku, ki se je iztekel dne 8. 6. 2020, niti do izdaje sklepa, vloga je ostala nepopolna in zato neprimerna za obravnavo, zato jo je v skladu s 1. točko drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZUP, organ zavrgel. 2. Tožnica v tožbi navaja, da vlaga tožbo zaradi molka pristojne Službe za BPP glede razrešitve odvetnika A. A., ki še ni bil razrešen v zadevi Bpp 2844/2018 in tudi drugi odvetnik še ni bil določen. Tožbo vlaga tudi zaradi izreka 2. točke odločbe Bpp 564/2020, saj je pristojna Služba za BPP zavrgla predlog za razrešitev odvetnika A. A. Določen odvetnik je že mesece ne zastopa več in se nanj z razlogom ne more več obračati, posledično pa nima pravne pomoči v zvezi s pravdno zadevo II P 1571/2018. Na pristojno službo se je v zvezi z zastopanjem odvetnika A. A. obrnila že mnogokrat in opisala posamezne situacije vezane na odločbe Bpp. Toženka še vedno ni upoštevala predloga, da se odvetnik A. A. razreši. Toženka je našla razloge, da vlogo z dne 21. 2. 2020 zavrže, odvetnik pa po vseh mesecih še vedno ni razrešen niti drugi odvetnik postavljen. Vloga poslana dne 21. 2. 2020 je bila brez podpisa, kar drži, saj dejansko ni poslala popolne vloge, kar je ugotovila šele, ko ji je bila vročena odločba o zavrženju. Vendar bi toženka lahko obravnavala zadevo že zaradi navedbe zadeve II P 1571/2018 - Bpp 2844/2018. S toženko vedno kontaktira elektronsko v vseh zadevah od leta 2017 in vedno pošilja vloge z elektronskega naslova. Toženka ne bi smela imeti nobenih dvomov in jih do tedaj in tudi kasneje ni imela, da je vlogo poslala tožnica. Iz obrazložitve tudi izhaja, da jo je toženka pozvala, da vlogo dopolni, vendar ne drži, da bi na e-portalu objavili vročitev z naznanilom, zagotovo ne z dnem 27. 2. 2020, saj se nevročena pošta do tega datuma gotovo še ni vrnila na naslov pošiljatelja, saj do tega pride šele po 15 dneh čakanja na pošti. Od toženke je glede poslanih in vrnjenih pošiljk v času epidemije dobila odgovor, da ji v tem obdobju niso pošiljali pošiljk. Toženka je odvetnika A. A. razrešila le v tistih zadevah, kjer je sama odločala, da tega razreši, v glavnem pa zato, da je v določenih zadevah lahko odločila, da pomoč preneha. V zadevah, kjer pa ni mogla odločiti, da pomoč preneha, pa se več mesecev ni zmenila, da je naslovno sodišče odločilo, da naj o zadevi odloča ponovno. Predlaga razrešitev odvetnika, saj nujno potrebuje pravno pomoč in svetovanje. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

K točki I:

4. Tožba zaradi molka organa ni dopustna.

5. Ni sporno v obravnavani zadevi, da je tožnica dne 21. 2. 2020 vložila vlogo, tudi z zahtevo za razrešitev odvetnika A. A. 6. O navedeni zahtevi za razrešitev je organ odločil z 2. točko izreka sklepa Bpp 564/2020 z dne 19. junija 2020 in jo zaradi neodpravljene nepopolnosti (manjkal je podpis tožnice), zavrgel. Sklep izpodbija tožnica z isto tožbo, o pravilnosti in zakonitosti II. točke izreka, spornem zavrženju, bo sodišče navedlo razloge k točki II izreka te sodbe.

7. Po tretjem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) lahko tožnik vloži tožbo zaradi molka organa, če organ v predpisanem roku ne izda in vroči stranki odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter je ne izda niti na posebno zahtevo stranke v nadaljevanjih sedmih dneh. Dopustnost tožbe zaradi molka organa je torej pogojena z dejstvom, da organ o strankini vlogi ni odločil, kar pa ni primer v obravnavani zadevi, saj je organ o vlogi tožnice za razrešitev odvetnika A. A. odločil v II. točki izreka sklepa Bpp 564/2020 z dne 19. junija 2020. 8. Pogojev za molk ni, zato je sodišče tožbo zaradi molka organa, ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.

K točki II:

9. Tožba zoper II. točko izreka sklepa Bpp 564/2020 z dne 19. junija 2020 je utemeljena.

10. Z II. točko izreka sklepa Bpp 564/2020 z dne 19. 6. 2020 je toženka zavrgla predlog tožnice za razrešitev odvetnika A. A. v vseh zadevah brezplačne pravne pomoči, kjer je še določen za izvajanje oziroma še ni bil razrešen.

11. Ni sporno med strankama, da tožničina vloga z dne 21. 2. 2020 ni bila podpisana (drugi odstavek 63. člena ZUP določa obveznost lastnoročnega podpisa oziroma varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom), zato je toženka ravnala pravilno, ko je na podlagi tretjega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da če dobi organ vlogo, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 63. člena glede podpisa, pa dvomi, ali je vlogo res poslal tisti, ki je naveden kot vložnik, zahtevala od tožnice, naj tako prejeto vlogo potrdi s pisno potrditvijo.

12. Nepravilno pa je toženka postopala, ko se je poziv za dopolnitev vloge z dne 21. 2. 2020, odpravljen 24. 2. 2020, vrnil toženki dne 26. 2. 2020 z oznako "neznan" in je po preveritvi naslova v CRP ugotovila, da je tožnica še vedno prijavljena na naslovu "...", na naslovu, ki ga je v vlogi navedla, ravnala po pravilih postopka, kot da je tožnica spremenila naslov, pa toženke ni obvestila o spremembi naslova. Vročitev je opravila z javnim naznanilom z objavo sporočila na oglasni deski naslovnega organa in na enotnem državnem e-portalu ter v skladu s petim odstavkom 96. člena ZUP po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa, ki vodi postopek in na enotnem državnem portalu e-uprave štela, da je bila vročitev takrat opravljena (z upoštevanjem rokov po ZZOSUDJZ), tožnica pa vloge po v pozivu določenem roku ni dopolnila. Tožnica, ki poziva za popravo vloge z dne 21. 2. 2020 ni prejela, niti puščenega v hišnem predalčniku (naslova pa nedvomno tudi ni spremenila, glede na vročitev izpodbijanega sklepa na istem naslovu in vložitev tožbe z navedbo istega naslova), posledično vloge ni mogla popraviti, razlog za to pa je bilo nepravilno poslovanje toženke in ne neaktivnost tožnice, ki se v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP sankcionira z zavrženjem, določbo, na katero je toženka oprla izpodbijano 2. točko izreka sklepa.

13. Odločitev toženke je glede na navedeno obremenjena s kršitvijo določb postopka, ki je vplivala na odločitev v zadevi, zato jo je sodišče odpravilo in zadevo vrnilo toženki v nov postopek. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

K točki III:

14. Ker je tožnica v tem upravnem sporu uspela, ji je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 15,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške ji je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.