Jedro

Zahteva manjšinskega delničarja, ki želi izstopiti iz družbe, ne vpliva na položaj preostalih manjšinskih delničarjev, ki se za ta korak niso odločili. Zato bi lahko imel sklep o določitvi primerne denarne odpravnine učinek za druge manjšinske delničarje zgolj ob predpostavki, da bi tudi ti od glavnega delničarja zahtevali odkup vseh preostalih delnic, ne bi pa sami vložili predloga za sodno določitev primerne denarne odpravnine. Zato bi bilo zgolj v tem primeru upravičeno imenovanje skupnega zastopnika, katerega vloga in namen v postopku bi bilo varstvo pravic vseh materialnopravnih udeležencev postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se za skupnega zastopnika manjšinskih delničarjev družbe P. d.d. v tej nepravdni zadevi določi odvetniška družba X. 2. Zoper sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagatelj kot manjšinski delničar družbe P. d.d. od sodišča na temelju 389. v zvezi z drugim odstavkom 388. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) terja določitev primerne denarne odpravnine, ki naj jo plača nasprotni udeleženec zaradi zahteve predlagatelja za odkup vseh njegovih preostalih delnic z dne 02. 07. 2010. Sodišče prve stopnje je skladno z določbo 608. člena ZGD-1 (v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1) odločilo, da se zaradi varstva pravic manjšinskim delničarjem, ki niso vložili predloga za določitev primerne denarne odpravnine, po uradni dolžnosti postavi skupnega zastopnika.

6. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da za razliko od postopka sodnega preizkusa menjalnega razmerja pri statusnem preoblikovanju s pripojitvijo (ali spojitvijo), postopek sodnega preizkusa višine primernega denarnega nadomestila za odkup delnic manjšinskega delničarja pri izstopu iz družbe na podlagi 389. člena ZGD-1 na pravni položaj preostalih delničarjev v ničemer ne vpliva. Pravico do izstopa iz družbe namreč lahko uveljavlja vsak manjšinski delničar samostojno in neodvisno od ostalih manjšinskih delničarjev ter glavnega delničarja.

7. Po presoji pritožbenega sodišča pritožba pravilno opozarja na to, da se v tem postopku določba 608. člena ZGD-1 uporablja zgolj smiselno (drugi odstavek 388. člena ZGD-1), pri čemer je treba upoštevati značilnosti postopka določitve primerne denarne odpravnine po izstopu manjšinskih delničarjev (389. člen ZGD-1). Ob pogoju, da obstoji glavni delničar (delničar, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90 % osnovnega kapitala – prvi odstavek 384. člen ZGD-1), se namreč manjšinski delničarji (imetniki preostalih delnic) prosto odločajo o tem, ali in kdaj bodo izkoristili svoje zakonsko upravičenje po 389. členu ZGD-1 in od glavnega delničarja zahtevali odkup njihovih delnic. Navedeno pomeni, da zahteva manjšinskega delničarja, ki želi izstopiti iz družbe, ne vpliva na položaj preostalih manjšinskih delničarjev, ki se za ta korak niso odločili. Po presoji pritožbenega sodišča bi zato lahko imel sklep o določitvi primerne denarne odpravnine učinek za druge manjšinske delničarje zgolj ob predpostavki, da bi tudi ti od glavnega delničarja zahtevali odkup vseh preostalih delnic, ne bi pa sami vložili predloga za sodno določitev primerne denarne odpravnine. Zato bi bilo zgolj v tem primeru upravičeno imenovanje skupnega zastopnika, katerega vloga in namen v postopku bi bilo varstvo pravic vseh materialnopravnih udeležencev postopka.

8. Ker iz spisa ni razvidno, da bi zahtevo za odkup delnic poleg predlagatelja vložil še kakšen drug manjšinski delničar, po presoji pritožbenega sodišča ni materialnopravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

9. Nasprotni udeleženec pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločanje o njih odpadlo.