Jedro

Po določbi prvega odstavka 115. člena ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Skladno s to zakonsko določbo bi bilo mogoče prvostopenjskemu sodišču pripisati procesno kršitev, če bi se ugotovilo, da je naroke prelagalo iz neupravičenih razlogov. Po ustaljeni sodni praksi pa kršitev procesnih pravil ni razlog za delegacijo pristojnosti.

Sodišče mora torej ugotoviti ne le, da gre za nenadno in nepredvidljivo bolezen ali poškodbo, pač pa tudi, da je ta taka, da onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Kadar te okoliščine ugotavlja na podlagi zdravniškega potrdila, pa njegovo verodostojnost preveri, če vanjo dvomi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Predlagatelj in nasprotna udeleženka, razvezana zakonca, sta udeleženca nepravdnega postopka za delitev skupnega premoženja, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem pod opr. št. N 77/2015. 2. Predlagatelj postopka je podal predlog za izločitev sodnice, ki ji je zadeva dodeljena v obravnavanje, podredno pa prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Oba predloga je utemeljil s trditvami, ki jih je v sklep Su 37/2018 z dne 31. 8. 2018, s katerim je zavrnila predlog za izločitev sodnice, obširno povzela predsednica Okrajnega sodišča v Grosupljem. Vrhovno sodišče, ki mora zaradi zavrnitve predloga za izločitev sodnice odločiti o podredno podanem predlogu za delegacijo pristojnosti jih zato ne ponavlja v celoti, pač pa povzema le predlagateljevo ključno prepričanje, da na stvarno in krajevno pristojnem Okrajnem sodišču v Grosupljem ni deležen nepristranskega sojenja: razpravljajoča sodnica naj bi namreč z večkratno preložitvijo narokov brez utemeljenega razloga oziroma na podlagi zdravniških opravičil, ki jih je nasprotni udeleženki izdajala njena prijateljica, sodišče pa upravičenosti teh opravičil ni preverilo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, očitno izkazala empatijo do nasprotne udeleženke in očitno prešla v položaj pristranskosti. Predlagatelj je že podal predlog za izločitev sodnice, vložil pa je tudi nadzorstveno pritožbo, na podlagi katere je predsednica sodišča razpravljajoči sodnici naložila, da mora vsakih 60 dni poročati o poteku postopka v tej zadevi. Vendar ta ukrep ni imel nikakršnega učinka, zato dvomi, da je sodišče zmožno objektivno izpeljati postopek, še posebej, ker je razumen rok, v katerem bi moralo odločiti, že prekoračilo. Predlagatelj torej sodišču ne zaupa več, saj je z vsemi opustitvami in ravnanji izstopilo iz cone nevtralnosti v nepravdnem postopku, ki sploh ni zapleten.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Iz spisa je razvidno, da je obravnavanje zadeve, v kateri je bil predlog vložen pred več kot tremi leti, še vedno v začetni fazi. Razlog za to je nedvomno tudi v tem, da je prvostopenjsko sodišče večje število narokov preklicalo in preložilo na predlog nasprotne udeleženke (kar je predlagatelj v predlogu za sodničino izločitev oziroma za delegacijo pristojnosti korektno popisal). Nasprotna udeleženka je predloge za preklic narokov večinoma podajala s sklicevanjem na zdravstvene razloge, pri tem pa je praviloma sodišču posredovala zdravniško potrdilo zdravnice A. A. 5. Po določbi prvega odstavka 115. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Skladno s to zakonsko določbo bi bilo mogoče prvostopenjskemu sodišču pripisati procesno kršitev, če bi se ugotovilo, da je naroke prelagalo iz neupravičenih razlogov. Po ustaljeni sodni praksi pa kršitev procesnih pravil ni razlog za delegacijo pristojnosti. Vrhovno sodišče namreč lahko na podlagi določbe 67. člena ZPP na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tak tehten razlog je sicer podan tudi v primerih, ko je delegacija pristojnosti sredstvo za zagotovitev objektivne nepristranskosti sodišča, a v konkretnem primeru ni podlage za sklepanje, da bi bilo prelaganje narokov na predlog nasprotne udeleženke odraz naklonjenosti sodišča nasprotni udeleženki (čeprav ni izključeno, da je tako postopanje vsaj v posameznih primerih v nasprotju s procesnimi pravili).

6. Ker je bilo več narokov preloženih na podlagi zdravniških potrdil, s katerimi je nasprotna udeleženka utemeljevala nemožnost svojega pristopa na sodišče, Vrhovno sodišče opozarja na določbo drugega odstavka 115. člena ZPP. Ta določa, da lahko sodišče narok preloži, če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok iz zdravstvenih razlogov, pa je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. V takem primeru mora oseba predložiti zdravniško potrdilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Po zadnji noveli procesnega zakona to velja že v primeru prve preložitve naroka, po prej veljavnem besedilu navedenega člena ZPP pa je veljalo v primeru dvakratnega ali večkratnega izostanka z naroka zaradi zdravstvenih razlogov.

7. Sodišče mora torej ugotoviti ne le, da gre za nenadno in nepredvidljivo bolezen ali poškodbo, pač pa tudi, da je ta taka, da onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Kadar te okoliščine ugotavlja na podlagi zdravniškega potrdila, pa njegovo verodostojnost preveri, če vanjo dvomi.