Jedro

Navajanje nove dejstvene podlage vsled spremembe tožbe šele s tretjo pripravljalno vlogo tožeče stranke, v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 140791/2013 z dne 10. 9. 2013 razveljavi tudi v I. in III. odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrne.

2. Zoper citirano sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP) vložila pritožbo tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi primarnemu oziroma vsaj podrednemu tožbenemu zahtevku, kot je naveden v spremembi tožbe z dne 21. 1. 2015, oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov.

3. Na pravilno vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi je na podlagi določbe 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Obravnavana zadeva predstavlja namreč gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (1. odstavek 495. člena ZPP).

6. Sodbo sodišča prve stopnje je v postopku v sporih majhne vrednosti dopustno izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP (absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člen ZPP). To pomeni, da je ugotovljeno dejansko stanje (vključno z dokazno oceno prvostopenjskega sodišča) neizpodbojna podlaga pritožbene odločitve.

7. To je sodišče prve stopnje izluščilo v naslednjih pravno relevantnih dejstvih: - stavba na naslovu D. je poslovna stavba; - tožena stranka je prejemala storitve obratovanja; - dne 12. 4. 2007 je bila sklenjena Pogodba o delitvi stroškov, in sicer s 64,56 % večino podpisnikov; - uporabljen je bil ključ delitve po osebah (to pa različno za posamezne stroške, saj so bili poslovni prostori 13 do 22 izvzeti iz obračuna stroškov za odvoz smeti, čiščenje, toaletne potrebščine - vključeni so bili le v obračun porabe vode); - tožeča stranka je za prostore, ki jih ne uporablja nihče, obračunavala strošek za eno osebo; - tožeča stranka ni uporabila ključa delitve stroškov v sorazmerju s solastniškimi deleži; - Pogodba o delitvi stroškov izrecno zahteva, da se stroški določajo glede na „število oseb, ki delajo na D.“; - Pogodba o delitvi stroškov ne vsebuje določbe o subsidiarni uporabi Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb(2) (v nadaljevanju Pravilnik); - tožeča stranka ni dosledno uporabila nobenega od delilnih ključev iz Pravilnika.

8. Upoštevaje tako ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da neveljavnost uporabljenega ključa delitve (za obračun vtoževanih stroškov) ni odvisna od (ne)veljavnosti Pogodbe o delitvi stroškov. Tudi v primeru, če takšna Pogodba bi bila veljavna, v njej namreč ni najti podlage za obračun stroškov (tj. po višini) oziroma ključa delitve stroškov, po katerem se v prostorih, ki jih ne uporablja nihče, obračunava strošek za eno osebo (Pogodba namreč izrecno zahteva, da se stroški delijo glede na „število oseb, ki delajo na D.“), kot ga je uporabila tožeča stranka, niti določila o subsidiarni uporabi Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (kar bi narekovalo uporabo njegovega 28. člena). Tožeča stranka namreč trditve, da v poslovnem prostoru št. III/44 ni oseb, ni prerekala.

9. Zgolj z izpodbijanjem razlogov za neveljavnost Pogodbe o delitvi stroškov pritožnica vsled obrazloženemu ne more uspeti. Tudi če je Pogodba veljavna, tožeča stranka v njej nima podlage, da stroške po višini obračunava glede na število oseb, če le-teh v njenem poslovnem prostoru št. III/44 ni. Kdo, kdaj in kako je sprejel sklep, na podlagi katerega naj bi se za vprašanja obračunavanja mesečnih stroškov, ki niso urejena v Pogodbi, uporabljal Pravilnik, pa tožeča stranka ni pojasnila.

10. Neupoštevna pa je (tudi) nadaljnja pritožbena trditev, da se je sodišče prve stopnje v zvezi s trditvami tožeče stranke iz njene tretje pripravljalne vloge neutemeljeno sklicevalo na 3. odstavek 184. člena ZPP. Domnevna kršitev je namreč relativna, njeno uveljavljanje v postopku v sporih majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani, pa ni dovoljeno (458. člen ZPP).

11. Za redni pravdni postopek velja, da lahko tožeča stranka do konca glavne obravnave spremeni tožbo. Glede na to v primeru, kadar sprememba tožbe je dopustna (185. člen ZPP) ali če gre za privilegirano spremembo tožbe (186. člen ZPP), ne velja omejitev iz 1. odstavka 286. člena ZPP, po katerem mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Ker zakon dovoljuje spremembo tožbe do konca glavne obravnave, je namreč edino logično, da zakon hkrati do istega časovnega mejnika dovoljuje tudi utemeljevanje spremenjene tožbe z novimi dejstvi in dokazi. Dopustitev spremembe tožbe do konca glavne obravnave bi sicer izgubila smisel.(3)

12. Med določili ZPP, ki veljajo za spore majhne vrednosti, posebnega pravila o spremembi tožbe ni. Je pa pravilo, da v primeru, ko v 30. poglavju ZPP ni posebnih določb, veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti druge določbe tega zakona. To smiselno pomeni, da je vsaj na načelni ravni pritrditi tožeči stranki, ki zatrjuje, da obrazložitev, kakršno pritožbeno sodišče povzema v prejšnjem odstavku te sodbe, velja tudi za obravnavani gospodarski spor.

13. Ni pa v zvezi z obravnavanim vprašanjem mogoče odločati mimo določb 451. do 453. člena ZPP in omejitev, ki iz njih izhajajo. Tako mora v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. V postopku v sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži eno pripravljalno vlogo. Tožeča stranka lahko v 8 dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Tožena stranka lahko v 8 dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v prejšnjem členu, se ne upoštevajo. Vse navedeno pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da navajanje nove dejstvene podlage vsled spremembe tožbe šele s tretjo pripravljalno vlogo tožeče stranke (ki zakonsko torej sploh ni predvidena) ni mogoča. Takšna sprememba, če bi bila dopuščena, bi namreč pomenila nedovoljeno širjenje trditvene podlage tožeče stranke in izigravanje institutov, ki so v postopkih v sporih majhne vrednosti namenjeni zagotavljanju ekonomičnosti in pospešitvi postopka. Sodišče prve stopnje s tem, ko trditev iz tretje pripravljalne vloge tožeče stranke ni upoštevalo, zato ni moglo zagrešiti niti kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

14. Odločitev, kakršne izhaja iz izreka izpodbijane sodbe, je po presoji pritožbenega sodišča vsled vsega obrazloženega pravilna. Vtoževane stroške je tožeča stranka obračunavala po neveljavnem ključu delitve oziroma jih po višini ni specificirala na način, da bi bil v zvezi z njimi preizkus sploh mogoč (oboje pa ne glede na to, ali je bila Pogodba o delitvi stroškov veljavna ali ne).

15. Uveljavljani pritožbeni razlogi so se torej izkazali delno za neupoštevne in delno za neutemeljene. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP (kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti), zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije z njeno vložitvijo povezane stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US in 48/14. Op. št. (2): Uradni list RS, št. 60/09, 87/11 in 85/13. Op. št. (3): Lojze Ude in drugi: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana2006, str.: 202.