Jedro

Pravno svetovanje ne šteje zgolj za preučitev in ugotovitve dejanskega in pravnega položaja upravičenca, temveč mora biti izkazan tudi namen takšnega poučevanja, to pa je seznanitev in pomoč upravičenca pri obravnavanju konkretnih pravic oziroma upravičenj, ki jih lahko doseže s pravnimi sredstvi in drugimi vlogami v sodnih in drugih postopkih.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja v zvezi s tožbo zoper Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor (v nadaljevanju ZPKZ Maribor) zaradi kršenja pravice do pravnega sredstva.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je prosilec podal prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje za vložitev tožbe zoper ZPKZ Maribor zaradi kršenja pravice do pravnega sredstva, ker mu ni omogočeno telefoniranje, dopisovanje, fotokopiranje ter uporaba računalnika in tiskalnika (prejme zgolj deset pisemskih ovojnic in nekaj listov) brez znamke. Sklicuje se na zadevo Bpp 108/2019. 3. Iz obrazložitve izhaja, da je Organ za BPP navedbe vlagatelja preveril v spisu Bpp 108/2019 in ugotovil, da je odvetnik A., katerega prosilec je ponovno zahteval svetovanje, v navedeni zadevi že dal določena pojasnila in prosilca tudi opozoril, da mora v vsakem posameznem upravnem ali sodnem postopku izkoristiti vsa pravna sredstva, in da mora v vsakem konkretnem postopku posebej uveljavljati tudi kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP), pri čemer pa ga je posebej opozoril, da nekonkretizirano in dokazno nepodprto zatrjevanje kršitev v smeri, da mu ni omogočeno telefoniranje, fotokopiranje in podobno, ne zadošča. 4. Organ za BPP je prošnjo prosilca zavrnil, ker prosilec v prošnji ni konkretno navedel v katerih postopkih bi naj prišlo do kršitve, in ker mu je bilo pravno svetovanje že nudeno v okviru Bpp 108/2019, pri čemer v tej konkretni prošnji prosilec ni navedel konkretnih dejanskih in odprtih pravnih vprašanj, za katere bi potreboval Bpp, pri tem pa se je Organ za BPP skliceval tudi na sodno prakso sodišča I Up 554/2020 z dne 2. 6. 2020. 5. Tožnik vlaga tožbo iz vseh razlogov po vseh točkah prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zahteva, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter mu BPP dodeli. Navaja, da je zaprosil za pravno svetovanje na podlagi 1. alineje prvega odstavka 26. člena Zakon o brezplačni pravni pomoči ( v nadaljevanju ZBPP), kar pomeni, da je njegova prošnja zakonita in v skladu z drugimi odločbami ZBPP, pri čemer je mnenje odvetnika A. z dne 16. 4. 2020, ki se nahaja v zadevi Bpp 108/2019, po njegovi oceni tožena stranka razumela zelo selektivno in je bistvo mnenja izkrivila. Navaja, da je v zadnjem odstavku mnenja odvetnik A. navedel, da v primerih, ko gre za posamične akte, s katerimi je odločeno o pravicah posameznika, sodno varstvo pa ni zagotovljeno, lahko dopustna pritožba na Ustavno sodišče RS, v končni instanci pa tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice ( v nadaljevanju ESČP). Pri čemer tako Ustavno sodišče RS kakor ESČP obravnavata tudi izredne vloge. Dodal je še, da je zaprosil za pravno svetovanje, da se bo lahko z odvetnikom posvetoval v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZBPP.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala predmetni spis.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Sodišče po vpogledu v spis Bpp 72/2020 ugotavlja, da je tožnik v prošnji za dodelitev BPP navedel, da prosi za dodelitev BPP zaradi tožbe zoper ZPKZ Maribor zaradi kršenja pravice do pravnega sredstva, in sicer kot vrsto redne oblike pravnega svetovanja, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, pri tem pa ni navedel na katero konkretno zadevo ali kršitev se nanaša njegova prošnja za dodelitev pravnega svetovanja, torej na katero odprto dejansko ali pravno vprašanje pri reševanju katerih bi potreboval pravno svetovanje in pravno pomoč. Sodišče po vpogledu v obrazec prošnje za dodelitev BPP (l.št. 2,3), kakor tudi v prilogo prošnje prosilca za dodelitev BPP (l.št. 1), oboje z dne 24. 4. 2020 ugotavlja, da se vloga za dodelitev BPP nanaša zgolj na splošno domnevno kršitev pravice do pravnega sredstva, pri čemer v dopolnitvi priloge prošnje prosilec sam navede, da mu je dopisovanje omogočeno le delno, saj prejema deset pisemskih ovojnic na mesec in nekaj listov A4. 9. Za pravno svetovanje šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne z njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).

10. 28. člen ZBPP določa, da se brezplačna pravna pomoč dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, ki je potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena.

11. Iz obrazca vlagatelja kot prosilca za dodelitev BPP nedvomno izhaja, da prosilec ni navedel zadeve za katero zaproša za dodelitev BPP, pri čemer drugi odstavek 32. člena ZBPP določa, da mora prošnja za brezplačno pravno pomoč med vsemi tam naštetimi podatki, kot so osebno ime, davčna številka, naslov bivališča, navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči vsebovati tudi podatke o zadevi. Iz navedenega odstavka izhaja, da so podatki, ki jih mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati, taksativno našteti in torej ne primeroma, kar pomeni, da so obvezni del prošnje oziroma vloge za dodelitev BPP.

12. Tako sodišče ugotavlja, da tožnik ne v prošnji in ne v dopolnitvi prošnje ne pove nič konkretnega v smislu konkretne zadeve glede odprtih dejanskih in pravnih vprašanj, pri reševanju katerih bi potreboval pravno pomoč. V bistvu samo pavšalno navaja, da potrebuje BPP za vložitev tožbe, zaradi kršenja pravice do pravnega sredstva, ne napiše pa konkretno v kateri zadevi in do kakšnega kršenja bi naj prišlo, kakor tudi ne zakaj bi torej in s kakšnim namenom pravno pomoč potreboval. S tem pa tudi po presoji sodišča ne izkaže, da potrebuje pravno pomoč oziroma svetovanje kakršno je opredeljeno v tretjem odstavku 26. člena ZBPP in po katerem se pravno svetovanje ne šteje zgolj za preučitev in ugotovitve dejanskega in pravnega položaja upravičenca, temveč mora biti izkazan tudi namen takšnega poučevanja, to pa je seznanitev in pomoč upravičenca pri obravnavanju konkretnih pravic oziroma upravičenj, ki jih lahko doseže s pravnimi sredstvi in drugimi vlogami v sodnih in drugih postopkih.

13. Sodišče pri navedenem pripominja, da iz prvega odstavka 28. člena ZBPP tudi izhaja, da se BPP dodeli praviloma v obsegu kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena, pri čemer iz drugega odstavka 32. člena ZBPP nadalje izhaja, da mora prošnja za BPP med drugim vsebovati tudi navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči, kar po mnenju sodišča pomeni, da mora biti izkazan tudi namen in konkretno pravna zadeva glede katere bi prosilec želel uveljavljene konkretnih pravic oziroma upravičenj, česar pa kot je že zgoraj navedeno, ne iz obrazca kakor tudi ne iz dopolnitve vloge za dodelitev BPP tožnik ni navedel, prav tako pa jih ni razbrati iz podatkov upravnega spisa, zaradi česar tako tožena stranka o nedoločni prošnji glede nedoločnega predmeta v zvezi s pravnim svetovanjem v okviru dodelitve BPP tudi ni mogla odločiti.

14. Sodišče zato sledi razlogom Organa za BPP iz izpodbijane odločbe, v kateri ta ugotavlja, da tožnik potrebe po BPP v obliki pravnega svetovanja v upravnem sporu ni izkazal in je zato njegovo prošnjo kot ne dovolj smiselno oziroma kot neutemeljeno zavrnil, pri čemer se sodišče, v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe in jo na tem mestu ne navaja ponovno.

15. Ker sodišče ni našlo razlogov za ugoditev tožbi, je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo, pri čemer je po pooblastilu iz prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo o tožbi izven glavne obravnave, saj med strankama ni spora glede dejanskih okoliščin, ki so podlaga za odločitev, temveč je šlo zgolj za presojo pravnega vprašanja v predmetni zadevi, in sicer ali je predmetno prošnjo tožnika, v skladu z določili ZBPP, po vsebini navedene zadeve mogoče šteti za utemeljeno kot prošnjo za dodelitev BPP.