Jedro

Ker je tožeča stranka po določbah splošnih pogojev upravičena naročnikom zaračunavati storitve zunanjih ponudnikov, ki zaračunavajo komercialna sporočila, ter ker za vsebino, cene in druge pogoje uporabe teh storitev tožeča stranka ne odgovarja, ji je tožena stranka (naročnik), ki se je sama prijavila na prejem komercialnih storitev, dolžna plačati zneske, ki se nanašajo na plačilo komercialnih sporočil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 123696/2011 z dne 1. 9. 2011 ostane v celoti v veljavi, torej tudi v prvem in tretjem odstavku izreka, kar pomeni, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 287,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 8. 2011 do plačila ter ji povrniti izvršilne stroške 97,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki tudi njene nadaljnje pravdne stroške 209,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženec se v pritožbi sklicuje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodbe. Navaja, da sodišče v obrazložitvi v celoti povzema in potrjuje zgolj navedbe tožeče stranke, ne omenja pa pripravljalne vloge tožene stranke. Ne strinja se z zaključki sodišča, da se je tožena stranka sama prijavila na prejem komercialnih storitev družbe D. in s tem soglašala z njenimi splošnimi pogoji. Zmotni so tudi ostali zaključki, ki jih sodišče povzema iz navedb tožeče stranke, da ne more izklopiti ali blokirati prejemanja takšnih zunanjih sporočil svojim naročnikom, ki so se pri navedeni družbi sami prijavili. Toženec se pri družbi D. ni prijavil in ni sprejemljivo, da bi se moral sam odjaviti od sprejemanja storitev te družbe. Tožeča stranka lahko toženi zaračuna le svojo storitev, za katero je sklenil naročniško pogodbo. Sodišče tudi zmotno zaključuje, da reklamacija računa ne zadrži plačila računa. Tožeča stranka je neupravičeno prekinila naročniško razmerje. Pritožbi prilaga listine, ki kažejo na hude kršitve telekomunikacijskega poslovanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Med pravdnima strankama je sporna denarna terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR. Zato gre za spor majhne vrednosti, za katerega so v določbah 442. do 458. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP določena posebna pravila. Med ostalim velja, da se sodba sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena), ne pa zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pa tudi ne zaradi morebitnih relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

5. Iz dejanskih ugotovitev v sodbi izhaja, da se spor med pravdnima strankama nanaša na sklenjeno naročniško razmerje storitev mobilne telefonije med tožečo stranko kot ponudnikom in toženo stranko kot naročnikom na podlagi naročniške pogodbe ter aneksa k pogodbi z dne 19. 8. 2009. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je toženec sam prijavil na prejem komercialnih storitev družbe D., da je s tem soglašal s splošnimi pogoji poslovanja te družbe, ki predstavlja zunanjega ponudnika mobilnih storitev z dodano vrednostjo ter da tožeča stranka nudi samo tehnično povezavo med družbo D. do svojih uporabnikov oziroma naročnikov, ki poslane oziroma prejete SMS zaračunavajo svojim uporabnikom. Nadalje je ugotovilo, da toženec kljub opominu in dodatnemu roku za plačilo ni poravnal v celoti obveznosti do tožeče stranke, ki izhajajo iz računov ter da je tožeča stranka zaradi tega odstopila od naročniške pogodbe in mu naložila v plačilo tudi sorazmeren znesek ugodnosti pri nakupu mobilnega telefona. Toženec je plačilo računov reklamiral glede zneskov, ki se nanašajo na plačilo komercialnih sporočil družbe D..

6. Kolikor pritožba napada ugotovljeno dejansko stanje, češ da je nepravilno, ker se toženec ni sam prijavil na prejem komercialnih storitev družbe D., gre za nedovoljen pritožbeni razlog, saj je pritožbeno sodišče na v sodbi ugotovljena dejstva vezano, četudi ta ne bi bila pravilno ugotovljena. Enako velja za pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje kršilo določbo 452. člena ZPP, češ da ni upoštevalo toženčeve pripravljalne vloge z dne 13. 3. 2012. Zaradi relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka sodbe v sporu majhne vrednosti ni dopustno izpodbijati. Tudi sicer pritožbeni očitek ni utemeljen, ker je bila pripravljalna vloga vložena prepozno glede na določbo četrtega odstavka 452. člena ZPP. Tudi sicer pa ne vsebuje nobenih novih oziroma drugačnih trditev tožene stranke, ki bi bile v postopku prezrte.

7. Pravilna je tudi materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, in sicer določb naročniške pogodbe in splošnih pogojev, ki so njen sestavni del. Odločilno je, da je tožeča stranka po določbah splošnih pogojev upravičena naročnikom zaračunavati storitve zunanjih ponudnikov, ki zaračunavajo komercialna sporočila ter da za vsebino, cene in druge pogoje uporabe teh storitev tožeča stranka ne odgovarja (7. in 11. točka splošnih pogojev). Pogodbena določba, da toženec ne želi sprejemati promocijskih obvestil, pa očitno ne pokriva tudi prejemanja komercialnih sporočil. Toženec v postopku ni dokazal, da bi zahteval blokado spornih komercialnih sporočil. Posplošeni pritožbeni očitki o hudih kršitvah telekomunikacijskega poslovanja, ki tudi ne izhajajo iz pritožbi priloženih listin in tudi niso splošno znano dejstvo, na pravilnost odločitve nimajo vpliva.

8. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (353. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 458. člena ZPP).