Jedro

Sodišče kot utemeljenemu pritrjuje tožnikovemu ugovoru, da organ v okviru 24. člena ZBPP ne bi mogel odločati o utemeljenosti predloga za dopustitev revizije, ker je to v pristojnosti Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in ne organa za BPP.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 407/2024 z dne 10. 10. 2024 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z dne 5. 9. 2024. Tožnik je vložil prošnjo za BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 267/2024 z dne 7. 8. 2024, v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 616/2023 z dne 4. 3. 2024. Organ za BPP je ocenil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Navaja, da tožnik v prošnji ni navedel nobenih zakonskih razlogov za vložitev predloga za dopustitev revizije, zato je bil s sklepom z dne 6. 9. 2024 pozvan k dopolnitvi prošnje. Organ mu je naložil, naj tožnik navede konkretno sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, da naj pojasni, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito in izkaže obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. Organ je tako ravnal glede na četrti odstavek 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožnik je prošnjo za BPP dopolnil. Izpostavil je tri vprašanja, ki pa niso namenjena revizijski obravnavi, temveč jih je tožnik lahko uveljavljal z rednim pravnim sredstvom. Tožnik tudi ni jasno navedel, katera pravna pravila naj bi bila prekršena s sodbo pritožbenega sodišča, izkazal tudi ni obstoja sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnosti sodne prakse. Organ v nadaljevanju pojasni dejansko stanje zadeve in sicer navaja, da je bila tožniku podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 9. 2023 iz razloga njegove neopravičene odsotnosti z dela v obdobju od 1. 8. 2023 do 8. 9. 2023, ko bi moral skladno s pogodbo o zaposlitvi in odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije delati polovični delovni čas. S tem je storil kršitev po 2. in 4. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), saj je naklepoma ali vsaj iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in ga ni bilo na delo več kot pet dni zaporedoma, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Organ za BPP dalje navaja, da sta obe sodbi, tako prvostopenjska kot drugostopenjska ustrezno obrazloženi. Iz sodb je jasno razvidno, katera pravno pomembna dejstva je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo. Da so bili izpolnjeni zakonski pogoji za izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana prosilcu na podlagi 2. in 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, je prvostopenjsko sodišče ustrezno in prepričljivo obrazložilo. Tožbeni zahtevek je zavrnilo na podlagi ugotovitve, da je bil prosilec od 1. 8. 2023 do 8. 9. 2023 neopravičeno odsoten z dela, svoje odsotnosti pa ni niti sporočil niti upravičil. S tem je storil očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja. Takšno odločitev je potrdilo tudi pritožbeno sodišče. Organ za BPP ugotavlja, da s predlogom za dopustitev revizije tožnik ne bi mogel uspeti in navedeno argumentira. Navaja, da je ravno konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, ki se nanaša na odločilno materialnopravno stališče izpodbijane sodbe in o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, pri tem se sklicuje na II DoR 491/2010 z dne 31. 3. 2011. Zaključuje, da je vložitev predloga za dopustitev revizije nerazumna oziroma tožnik z njim nima možnosti za uspeh, saj bi ga Vrhovno sodišče zaradi formalnih pomanjkljivosti zavrnilo. Zato je tožnikovo prošnjo na podlagi drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeno.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

2.Tožnik v tožbi navaja, da je organ v okviru odločanja o dodelitvi BPP prejudiciral odločitev o predlogu za dopustitev revizije. Zaključuje, da predlog ne izpolnjuje formalnih predpostavk, hkrati pa ga vsebinsko presoja in podaja zaključke. Organ v okviru 24. člena ZBPP ne more odločati o utemeljenosti predloga za dopustitev revizije. To je namreč v pristojnosti Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in ne organa za BPP. Tožnik dalje navaja, da je Upravno sodišče v sodbi I U 247/2022 zapisalo, da ZBPP opredeljuje podkriterije, po katerih se oceni zadevo, da šteje za očitno nerazumno, v tretjem odstavku 24. člena. Organ se do kriterijev tretjega odstavka 24. člena ZBPP ni opredelil, ampak je zgolj povzemal stališča sodišč obeh stopenj. Upravno sodišče je v svojih predhodnih sodbah pojasnilo, da bi bila očitno nerazumna prošnja, če npr. kakšnega pravnega sredstva v določenem postopku sploh ne bi bilo mogoče vložiti, če bi bil zamujen prekluzivni rok, če bi bila terjatev zastarana in v drugih podobnih primerih. Le v takih in podobnih primerih bi bilo po mnenju tožnika mogoče šteti, da je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, kar je ena od zakonskih opredelitev pojma očitne nerazumnosti iz 24. člena ZBPP. V obravnavani zadevi prekluzivni rok za vložitev predloga za dopustitev revizije ni zamujen. Tožnik meni, da ne gre za očitno nerazumno zadevo. Prilaga predlog za dopustitev revizije z dne 16. 9. 2024. Sodišču predlaga, naj odloči, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne organu v ponovni postopek. Zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

3.Toženka na tožbo ni odgovorila.

4.Z nadaljnjo pripravljalno vlogo pa je toženka sodišču sporočila, da je na podlagi vpogleda v vpisnik o rešenih DoR zadevah pri Vrhovnem sodišču ugotovila, da je Vrhovno sodišče 15. 10. 2024 glede vloženega predloga tožnika za dopustitev revizije sprejelo sklep, da revizija ni dopustna (opr. št. VIII DoR 207/2024 z dne 15. 10. 2024). Toženka meni, da to potrjuje navedbe organa, da tožnik s predlogom za dopustitev revizije ni imel izgleda za uspeh.

Odločanje po sodnici posameznici

5.Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Odločanje brez glavne obravnave

6.Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker sta se obe stranki glavni obravnavi odpovedali (prvi odstavek 279. a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog strank in pisnih dokazov.

K I. točki izreka

7.Tožba je utemeljena.

8.V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožniku prošnje za BPP, ki jo je ta podal za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 267/2024 z dne 7. 8. 2024, v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 616/2023 z dne 4. 3. 2024. Organ za BPP je prošnjo zavrnil, ker je zaključil, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem se BPP ne dodeli, če gre za očitno nerazumno zadevo oziroma prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.

9.V prvem odstavku 24. člena ZBPP je določeno, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

10.Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

11.Glede na navedeno sodišče meni, da je določbi prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP treba razlagati v pomenu, da meje vsebinskega preizkusa, da zadeva

ni očitno nerazumna

, predstavlja

standard očitnosti

. Očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled, upoštevaje pri tem kriterije tretjega odstavka 24. člena tega zakona: ali gre za zlorabo možnosti BPP, ali je pričakovanje prosilca očitno v nasprotju z izidom v podobnih zadevah, ali je njegovo pričakovanje v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem zadeve. V prej navedenih določbah ZBPP ni podlage za to, da bi organ obrazloženo presojal sodno odločbo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, onkraj standarda očitnosti. V navedenih zakonskih določbah organ za BPP tudi nima podlage za to, da bi s svojo presojo posegel v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec z BPP uveljavljati. Tako se je naslovno sodišče opredelilo že v številnih svojih sodbah

1

. Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP ne gre za presojo utemeljenosti pravnega sredstva, ki ga želi prosilec za BPP vložiti, temveč za oceno, ali je glede na konkretne okoliščine primera in ob razlogih, ki jih zatrjuje, vsaj verjeten njegov uspeh v postopku.

2

Tako sodba Upravnega sodišča I U 298/2022 z dne 12. 5. 2022

12.Organ za BPP (pa) je svoj zaključek v izpodbijani odločbi, da gre za očitno nerazumno zadevo in da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh, oprl na svojo presojo, da tožnik ni zadostil zakonskim zahtevam o vsebini predloga za dopustitev revizije, in sicer ker ima predlog formalne pomanjkljivosti ter bi ga Vrhovno sodišče zavrnilo. Presojo o pomanjkljivostih v predlogu za dopustitev revizije pa je organ utemeljil na oceni, da tožnik v predlogu ni sledil določbi četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ki se nanaša na oblikovanje (posameznega) spornega pravnega vprašanja, namreč da morata biti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, navedena natančno in konkretno, da morajo biti navedene okoliščine, ki kažejo na pomembnost vprašanja, da mora biti razloženo, zakaj je bilo v dotedanjem sodnem postopku vprašanje rešeno nezakonito, da mora biti natančno in konkretno izkazana neenotna sodna praksa itd.. Po razlogovanju organa sta se do posameznih spornih vprašanj, ki so postavljena v predlogu (izostanek z dela, o katerem tožnik ni obvestil delodajalca; neizvedba predlaganega dokaza z izvedencem; pravočasnost odpovedi), v predmetni delovnopravni zadevi že opredelili sodišči na prvi in drugi stopnji, njuni odločitvi temeljita na zakonu in sta prepričljivo obrazloženi, tožnikovi ugovori pa so neutemeljeni, kar vse organ podrobno argumentira, in še navaja, da je sodna praksa, na katero se tožnik v predlogu sklicuje, za predmetno zadevo nerelevantna.

13.Ob navedenem sodišče kot utemeljenemu pritrjuje tožnikovemu ugovoru, da organ v okviru 24. člena ZBPP ne bi mogel odločati o utemeljenosti predloga za dopustitev revizije, ker je to namreč v pristojnosti Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in ne organa za BPP.

14.Sodišče kot utemeljen presoja tudi tožnikov ugovor, da ZBPP opredeljuje kriterije, po katerih se oceni zadevo, da šteje za očitno nerazumno, v tretjem odstavku 24. člena, organ pa se do teh kriterijev ni opredelil, ampak je zgolj povzemal stališča sodišč obeh stopenj.

15.Na drugačno presojo sodišča tudi ne more vplivati okoliščina, da tožnik z vloženim predlogom za dopustitev revizije dejansko ni uspel, kot je naknadno sporočila toženka. Po ZPP je pristojno za odločanje o predlogu za dopustitev revizije Vrhovno sodišče, in do odločanja po pristojnem organu je prosilec za BPP upravičen, razen če je njegov predlog za dopustitev revizije glede na tretji odstavek 24. člena ZBPP očitno nerazumen.

16.Ker je sodišče ugotovilo, da je organ v postopku nepravilno uporabil materialni zakon, je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo ter na podlagi četrtega in v smislu petega odstavka tega člena zadevo vrnilo organu v ponovni postopek. V tem postopku bo organ moral upoštevati pravno mnenje sodišča o uporabi prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

K II. točki izreka

17.Tožnikovemu stroškovnemu zahtevku je sodišče ugodilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter mu priznalo povrnitev stroškov postopka po drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu v znesku 285 EUR.

-------------------------------

1Sodbe Upravnega sodišča: I U 1839/2016 z dne 17. 1. 2017, II U 158/2018 z dne 17. 10. 2018, I U 298/2022 z dne 12. 5. 2022, I U 738/2023 z dne 15. 6. 2023, itd.

2Tako sodba Upravnega sodišča I U 298/2022 z dne 12. 5. 2022

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.