U-I-374/96

11. 3. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Krajevne skupnosti Ob parku in Alojza Klemenčiča iz Maribora na seji dne 11. marca 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o razdelitvi Mestne občine Maribor na mestne četrti in krajevne skupnosti (Medobčinski uradni vestnik štajerske in koroške regije, št. 22/96) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Svet Krajevne skupnosti Ob parku je dne 5. 12. 1996 vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 2. točke 5. člena Odloka o razdelitvi Mestne občine Maribor na mestne četrti in krajevne skupnost (v nadaljevanju: Odlok). Pri členitvi Mestne občine Maribor naj ne bi bili upoštevani prostorski, zgodovinski in upravnogospodarski kriteriji, ki jih določa prvi odstavek 18. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US, št. 45/94 - odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odl. US, 44/96 - odl. US, 26/97, 70/97 in 74/98 - v nadaljevanju: ZLS), prav tako pa tudi ne predlogi Krajevne skupnosti Ob parku. Predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi del 5. člena in ga nadomesti s predlogom, po katerem naj bi Mestna četrt Center obsegala območje dotedanje Krajevne skupnosti Ob parku in Krajevne skupnosti Za tremi ribniki.

B.

2.Na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) krajevna skupnost ni upravičena do vložitve zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti. Zato je Ustavno sodišče obravnavalo vloženo zahtevo kot pobudo. Ker ima pravni interes glede notranje členitve območja občine na ožje dele vsak prebivalec na spornem območju, je Ustavno sodišče priznalo pravni interes za vložitev pobude tudi podpisniku pobude Alojzu Klemenčiču kot občanu (glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-183/94 z dne 9.11.1994, Uradni list RS, št. 73/94, OdlUS III, 122). Pri odločanju v tej zadevi je bila na lasten predlog izločena sodnica dr. Miroslava Geč - Korošec.

Prvi odstavek 18. člena ZLS[1], ki je veljal v času notranje členitve območja Mestne občine Maribor, je določal, kaj mora občina upoštevati, če se odloči za notranjo členitev občine.

3.Določal je, da mora biti notranja členitev utemeljena s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi in da je ta v interesu prebivalcev dela občine. Sprememba navedene določbe z Novelo ZLS iz leta 1997 (Uradni list RS, št. 70/97) ni spremenila vsebine navedene določbe. Pri notranji členitvi je še vedno potrebno upoštevati v Zakonu določene razloge oziroma značilnosti (zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne in druge) in obvezno ugotoviti interes prebivalcev posameznega območja, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji deli občine. Ker je vsebina prej veljavnega 18. člena z vidika očitane kršitve v pobudi ostala nespremenjena, je Ustavno sodišče presojalo utemeljenost vložene pobude upoštevajoč veljavne določbe 18. člena ZLS.

4.ZLS prepušča notranjo členitev občine njenemu samostojnemu normativnemu urejanju. Občine le obvezuje, da pri odločanju o notranji členitvi ne smejo ravnati samovoljno, ampak morajo upoštevati določene razloge, oziroma po spremembi prvega odstavka 18. člena, značilnosti, ki so poleg interesov prebivalcev lahko pomembne za njeno notranjo členitev. V okviru zakonsko določenih značilnosti in ugotovljenih interesov prebivalcev na zborih krajanov ali na referendumih pa občinski sveti samostojno odločijo o ustanovitvi ožjih delov na območju občine. Občinski sveti morajo najti kompromis med nasprotujočimi si interesi prebivalcev, različne značilnosti pa lahko utemeljujejo tudi različno notranjo členitev občine. Zato je objektivno nemogoče, da bi lahko bile v celoti upoštevane značilnosti posameznih delov občine in ugotovljeni interesi prebivalcev.

5.Iz prilog k pobudi je razvidno, da je bila členitev območja Mestne občine Maribor predvidena v Statutu in da so bili pri ustanovitvi njenih ožjih delov - mestnih četrti in krajevnih skupnosti - upoštevani razlogi, ki naj bi utemeljevali njihovo ustanovitev. Idejno zasnovo za opredelitev mestnih četrti in krajevnih skupnosti Mestne občine Maribor je izdelal Zavod za urbanizem Maribor v februarju 1995. V njej so podrobno razčlenjeni razlogi, ki naj bi bili upoštevani pri notranji členitvi območja Mestne občine Maribor. Na podlagi opredeljenih kriterijev je Zavod predlagal "idejno konceptualno" razdelitev na 9 mestnih četrti in 9 krajevnih skupnosti. Kot izhaja iz pobude in gradiva, priloženega k pobudi, so takratne krajevne skupnosti obravnavale navedene idejne zasnove in podale svoje pripombe in predloge.

6.Iz priloženega gradiva je tudi razvidno, da se je interes prebivalcev za notranjo členitev območja Mestne občine Maribor ugotavljal na zborih krajanov.[2] Na podlagi sklepa Mestnega sveta je Župan sklical zbore krajanov v obstoječih krajevnih skupnostih, ki so potekali v času od 19. 3. 1996 do 28. 4. 1996. Na podlagi predlogov, danih na zborih občanov, je Oddelek za splošne in premoženjsko pravne zadeve Mestne uprave Mestne občine Maribor pripravil predlog Odloka o razdelitvi Mestne občine Maribor na mestne četrti in krajevne skupnosti za prvo obravnavo. Predlog Odloka je bil z dopisom z dne 21. 5 .1996 poslan vsem krajevnim skupnostim Mestne občine Maribor skupaj s predlogi organiziranosti mestnih četrti in krajevnih skupnosti, s pregledom zaključkov, sprejetih na zborih krajanov v krajevnih skupnostih, in z zemljevidi predlogov organiziranosti mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Odbor za lokalno samoupravo in splošne zadeve Mestne občine Maribor je z dopisom z dne 22. 5. 1996 pozval vse krajevne skupnosti naj do 6. 6. 1996 sporočijo, katero od predlaganih variant podpirajo. Na podlagi pripomb na poslano gradivo, je bil izdelan predlog Odloka za prvo obravnavo na seji Mestnega sveta. Predlog Odloka za drugo obravnavo je bil izdelan na podlagi pripomb, ki so bile podane v prvi obravnavi. Mestni svet je Odlok sprejel na svoji 23. seji dne 26. 9. 1996.

7.Iz gornjega prikaza je razvidno, da je bil postopek sprejemanja izpodbijanega odloka izveden tako, da so krajani lahko aktivno sodelovali pri oblikovanju mestnih četrti in novih krajevnih skupnosti in izražali svoje interese. Iz priloženega gradiva je tudi razvidno, da je prišlo na zborih krajanov posameznih krajevnih skupnosti do zelo različnih in nasprotujočih si predlogov glede ustanovitve posameznih mestnih četrti.

Obrazložitev Pregleda opredelitev krajevnih skupnosti do predlogov nove organiziranosti mestnih četrti in krajevnih skupnosti (št. 061-01-26/96-0600715 z dne 4. 6. 1996) izrecno navaja: "Nekatere KS zahtevajo, da se realizirajo njihovi predlogi, ne glede na to, da sosednje KS ne kažejo želje za združitvijo z njimi in zato njihovih zahtev tudi ni možno realizirati. Te KS niso akceptirale nobenega od podanih razlogov. Krajevne skupnosti s področja Rotovža so se odločale o variantnih predlogih tako različno, da skupnega imenovalca ni možno najti, posebej še, ker vztrajajo, da se sprejmejo njihovi predlogi.

Posebej energične so zahteve KS Ob parku, kjer se sklicujejo na svojo varianto na osnovi sklepa zbora, kateremu je od 3371 prebivalcev prisostvovalo 34 krajanov....Zaradi tega se je odbor za lokalno samoupravo na svoji seji dne 10. 6. 1996 odločil, da Mestnemu svetu predlaga v obravnavo varianto III in varianto, ki jo je izoblikoval sam odbor na osnovi predlogov iz KS ...

8. Ker iz gradiva, priloženega pobudi, izhaja, da pri notranji členitvi območja Mestne občine Maribor niso bile kršene določbe 18. člena ZLS o upoštevanju določenih značilnosti (prvi odstavek 18. člena) in o obveznem ugotavljanju interesa prebivalcev (četrti odstavek 18. člena), je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

9.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen

Opombi:

[1]Prvi in drugi odstavek 18. člena ZLS iz leta 1993 sta se glasila: " Območje občine je lahko v skladu s statutom občine razdeljeno na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, če je to utemeljeno s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi in če je to v interesu prebivalcev dela občine. Interes občanov za četrtne skupnosti se ugotovi na zborih krajanov.

[2]Drugi odstavek 18. člena je določal ugotavljanje interesa prebivalcev le za četrtne skupnosti.