Jedro

Ker sodišče prve stopnje vseh po storilcu predlaganega dokaza ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetega dokaznega predloga, s katerimi je storilec uveljavljal razbremenilen dokaz, ki se nanaša na pravno odločilno dejstvo, ni opredelilo, pritožba utemeljeno očita sodišču, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v zvezi z določbo prvega odstavka člena 90 ZP-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo vloženo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) zavrnilo kot neutemeljeno in storilcu naložilo v plačilo sodno takso v višini 90,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje zagovornik storilca ter pri tem uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka ter kršitve materialnih določb zakona ali predpisa, ki določa prekršek po 1. in 2. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ s PN z dne 26. 2. 2022 storilcu očital odgovornost za prekršek po 3. točki šestega odstavka 46. člena ZPrCP, ko je storilec vozil svoj osebni avtomobil v naselju P, kjer je hitrost s prometnim znakom za naselje omejena na 50 km/h, pri tem pa dovoljeno hitrost prekoračil za 22 km/h. 5. Storilec se je v ZSV branil s trditvami, da na tem mestu ni nameščen noben znak, ki bi hitrost omejeval na 50 km/h, saj znaka za naselje P. ni bilo. V zvezi s temi trditvami je sodišču prve stopnje predložil videoposnetek, shranjen na USB ključu. Kljub zatrjevanju storilca, da hitrost na mestu meritve ni bila omejena na 50 km/h, temveč na 90 km/h, se sodišče prve stopnje do zgoraj povzetega dokaznega predloga storilca ni opredelilo, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja le, da je opravilo poizvedbe pri Ministrstvu za infrastrukturo, ki je podalo odgovor, da je dne 26. 2. 2022 na kritičnem mestu stal znak za naselje P. 6. Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja dolžnost, da dokazne predloge pretehta in predlagane dokaze, ki so pravno relevantni tudi izvede. Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tiste, ki so pravno pomembni. V dvomu je vsak dokazni predlog v korist storilca potrebno izvesti, razen če je očitno, da tak dokaz ne more biti uspešen. Tako sodišče ne bo dolžno izvajati dokazov, ki naj bi služili ugotovitvi nekega dejstva, ki je po presoji sodišča že dokazano, ali ni pravno relevantno, ali ko gre za dokaz, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Pri tem mora stranka natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza dokaže ter na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga v vsakem primeru razumno obrazložiti (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Ips 40378/2010-179 z dne 1. 12. 2016).

Ker sodišče prve stopnje vseh po storilcu predlaganega dokaza ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetega dokaznega predloga, s katerimi je storilec uveljavljal razbremenilen dokaz, ki se nanaša na pravno odločilno dejstvo, ni opredelilo, pritožba utemeljeno očita sodišču, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v zvezi z določbo prvega odstavka člena 90 ZP-1. 7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika storilca ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, saj glede na naravo kršitve ocenilo, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1). Ker je pritožbi ugodilo že iz navedenih razlogov, se v presojo ostalih pritožbenih navedb ni spuščalo.

8. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno sprejeti odločitev, vendar pred tem skrbno preučiti podan storilčev dokazni predlog za pogled posnetka na USB ključu. Pri presoji, ali bo izvedlo predlagani dokaz, sodišče pretehta njegovo materialnopravno relevantnost, stopnjo verjetnosti, s katero je stranka pravno relevantnost dokaza utemeljila, v dvomu pa šteje vsak dokazni predlog obrambe v korist storilcu in da ga mora izvesti, razen, če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen. Le tako izveden dokazni postopek bo lahko na podlagi pravilne, kritične in natančne dokazne ocene vseh izvedenih dokazov ponudil odgovor na vprašanje, ali je storilec odgovoren za prekršek.

9. O stroških, priglašenih v pritožbi, bo odločilo sodišče prve stopnje skladno z drugim odstavkom 145. člena ZP-1.